s (9.801-9.900)

9801. 1. bȓnjast, adj. = brnit, voll: b. oves, C.
9802. 2. bȓnjast, adj. zerlumpt, C.
9803. brodárski, adj. Schiffer-, Cig., C.; nautisch, Jan.; — hs.
9804. brodȃrstvən, -stvəna, adj. Schiffahrts-, Jan.
9805. brodȃrstvọ, n. die Schiffahrt, C.; rečno b., die Flussschiffahrt, Jan.; — die Nautik, Jan.; — hs.
9806. brodnárski, adj. = brodniški, M.
9807. brǫ́dnost, f. = plovnost, Cig.
9808. brodonǫ́sən, -sna, adj. Schiffe tragend, schiffbar, Jan., Zora; — po hs.
9809. brónast, adj. bronzen, Mur., Cig., Jan., nk.
9810. bróskəv, -kve, f. = broskva, Črniče ( Goriš.).
9811. brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.- Erj. (Torb.), Brežani ( Ist.)- SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.
9812. brȏskvast, adj. blumenkohlartig, Erj. (Min.).
9813. brsȃłke, f. pl. die Webstuhlkurbel, C.
9814. 1. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.- Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
9815. 2. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. streifen: vol z eno nog brsa (streift im Gehen), Z.; konji bršejo, = praskajo z nogami, Ah.
9816. bŕsəlj, -slja, m. = bršljan, SlGor.- C.
9817. bŕsən, -sna, adj., Cig., Pivka- M.; pogl. brsten.
9818. bȓsk, m. 1) = brc, Cig., Jan.; — 2) = brskanje, M.
9819. bȓskanje, n. 1) das Wegschnellen, M.; — 2) das Scharren.
9820. bȓskati, -am, vb. impf. 1) wegschnellen, Mur., Cig., C.; — 2) scharren, kratzen (o kuretini); vsaka koklja pred svoje piščance brska, Jan. (Slovn.); stochern, wühlen, Cig., Jan., C.
9821. brskljáti, -ȃm, vb. impf. = brskati, brbati, C.
9822. bŕskniti, bȓsknem, vb. pf. wegschnellen, C.
9823. bȓslej, m., C.; pogl. bršljan.
9824. bȓslək, m., C.; pogl. bršljan.
9825. brsljìv, -íva, adj. griesgrämig, mürrisch, Jan.; — prim. 1. brsati.
9826. bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.- Valj. (Rad).
9827. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
9828. bȓst, -ı̑, f. 1) = brst, m. 1), Mik., LjZv.; — 2) dünnes Reisholz, Jan.; suha b., Dalm.; butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi kanja v gnezdno podlago, Vrt.
9829. brstáti, -ȃm, vb. impf. die Knospen abfressen: blago brsta, C.
9830. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo- Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid- Erj. (Torb.).
9831. brstę̑n, adj. knospenreich, GBrda; brstena pomlad, C.
9832. brstẹ̑nje, n. die Knospung, Cig. (T.).
9833. brstẹ́ti, -ím, vb. impf. knospen, ausschlagen; Triebe ansetzen.
9834. brstìč, -íča, m. dem. brst; die Knospe; das Sprösschen.
9835. brstı̑čje, n. = brstje, C.
9836. brstíka, f. junger Trieb, Cig., C.
9837. brstína, f. coll. Ruthenholz, Reiser, Z.; moramo slabe vrhove in brstino pobirati, grajščaka pa čaka debelina, Bes.
9838. brstı̑t, adj. voll Knospen, Triebe: brstita drevesa, Levst. (Zb. sp.).
9839. brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.
9840. bŕstje, n. coll. die Baumknospen, Cig., C.; junge Sprossen, die Triebe, Mur.; tudi: brstjè.
9841. brstnàt, -áta, adj. 1) knospig, brstnata vejica, Cig.; — 2) üppig: brstnata pšenica, brstnato drevo, C.
9842. brstnátiti se, -ȃtim se, vb. impf. = brstje dobivati, C.
9843. brstník, m. 1) = popkar, der Gimpel, Cig., Jan., C., Frey. (F.); — 2) das Haselhuhn (tetrao bonasia), Novake pri Cerknem- Erj. (Torb.).
9844. brstovína, f. = brstina, Cig.
9845. bŕstovje, n. = brstje, Cig.
9846. bŕstovka, f. = brstnik 1), Cig., Frey. (F.).
9847. brtȃvs, m. ein großes Stück (Brod, Fleisch u. dgl.), Cig.
9848. brtávsati, -am, vb. impf. plump niederwerfen, C.
9849. brtávsniti, brtȃvsnem, vb. pf. plump niederwerfen, Z.
9850. brtǫ́zast, adj. voll Vertiefungen: brtozasta pot, C.
9851. brúmnost, f. = pobožnost.
9852. brȗmski, adj. = brumen, C., Dalm.
9853. brȗnast, adj. balkig, Cig.
9854. brȗs, m. 1) der Schleifstein; — 2) besede novega brusa, neuartige Wörter, Glas.
9855. brusáč, m. der Schleifer, Cig.
9856. brusár, -rja, m. 1) der Schleifsteinhändler, Cig.; — 2) der Schleifer, Mur., Cig., Jan.
9857. brusaríca, f. die Schleiferin, Mur.
9858. brusárnica, f. die Schleiferei, die Schleiferwerkstätte, Cig.
9859. brusárski, adj. Schleifer-, Mur.
9860. brusȃrstvọ, n. das Schleiferhandwerk, Cig., Jan.
9861. brȗsəc, -sca, m. der Schleifer, Jan.
9862. brȗsək, -ska, m. dem. brus: kleiner Schleifstein, Mur.; — = osla, Zora.
9863. brúsən, -sna, adj. zum Schleifen gehörig: brusni kamen, der Schleifstein.
9864. brusę̑r, -rja, m. brusen kamenček, Dict.
9865. brusı̑łnica, f. die Schleiferwerkstätte, Cig.; — die Schleifmühle, Jan.
9866. brusílọ, n. der Schärfapparat, Cig.
9867. brusína, f. 1) koritce, v katerem teče okrogli brusni kamen, Gor.; — 2) das Schleifsel, Cig.
9868. 1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
9869. 2. brúsiti, -im, vb. impf. auswerfen, speien, Cig., Dol.; morje venkaje brusi blato, Krelj- Mik.
9870. 1. brusníca, f. 1) das Schleifsteingestell, Mur., Cig., C., Štrek., Št.; — 2) das Schleifwasser, Mur.
9871. 2. brusníca, * f. die Preiselbeere o. rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Jan., Tuš. (R.) ^*; — rus., češ.
9872. brusník, m. 1) der Schleifer, Mur., Cig.; — 2) der Schleifstein, Cig., M., C.; — 3) die Grauwacke, rdeči b., rother Sandstein, Frey. (Rok.); — der Wetzschiefer, V.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.).
9873. brusnína, f. das Schleifsel, V.-Cig.
9874. brusnják, m. der Schleifstein, Cig. (T.).
9875. brznọ̑st, f. die Hurtigkeit, die Fertigkeit, Cig., C.
9876. brzojȃvstvọ, n. die Telegraphie, nk.
9877. brzopìs, -ísa, m. die Schnellschrift, die Schnellschreibekunst, Cig., Jan.; die Stenographie, Cig. (T.).
9878. brzopı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
9879. brzopísən, -sna, adj. die Schnellschrift betreffend, stenographisch, M.
9880. brzosǫ́dən, -dna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
9881. brzọ̑st, f. die Schnelligkeit, die Raschheit, Cig., Jan., C.
9882. brzostrẹ́łən, -łna, adj. geschwindschützig, Jan.
9883. brzotìs, -tísa, m. = brzotisk, M.
9884. brzotísən, -sna, adj. Schnelldruck-, M.; brzotisni stroj, Zora.
9885. brzotı̑sk, * m. der Schnelldruck, nk.
9886. brzoústən, -tna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
9887. bȓžčas, adv. wahrscheinlich, Cv., SlGor.
9888. búčast, adj. kürbisartig; bauchig: bučasta posoda, C.; — flaschenartig, Cig.; bučasta hruška, die Kegelbirne, Cig.
9889. budálast, adj. dumm, unsinnig, Cig., Jan.; — prim. budalo.
9890. budálost, f. die Dummheit, nk.; v svoji budalosti, Zv.
9891. búdnost, f. die Wachsamkeit, Mur., Cig.; die Munterkeit, Cig., Jan.
9892. buhtáti se, -ȃm se, vb. impf. schwellen, C.
9893. bujnokrásən, -sna, adj. üppig schön, Cig. (T.).
9894. bújnost, f. die Ueppigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. bujen.
9895. bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.
9896. búkovski, adj. Bücher-: bukovski jezik, die Büchersprache, die lateinische Sprache, Trub., Dalm.
9897. bukvȃrstvọ, n. = knjigarstvo, Cig.
9898. búlast, adj. beulig, Cig.
9899. bȗnčiti se, * -im se, vb. impf. convex werden, M.
9900. búnjast, adj. aufgedunsen, V.-Cig.; bunjast človek, ein bausbäckiger, dicker und fetter Mensch, Cig., C.

   9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani