Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (8.801-8.900)

  1. svojeglávən, -vna, adj. eigensinnig.
  2. svojeglȃvka, f. die Eigensinnige.
  3. svojeglávnost, f. der Eigensinn.
  4. svojeglȃvstvọ, n. = svojeglavnost, Mur., C.
  5. svojeljúbən, -bna, adj. eigenliebig, Cig., Jan.
  6. svojeljȗbje, n. die Eigenliebe, Cig., Jan., C.
  7. svojeljúbnost, f. die Eigenliebe, C.
  8. svójən, -jna, adj. selbständig, M.; s. (od) česa, frei von etwas, C.
  9. svojeròč, adv. eigenhändig: s. je presajal cvetlice, Erj. (Izb. sp.); s. vreči koga iz izbe, Jurč.
  10. svojerǫ́čən, -čna, adj. eigenhändig, Cig. (T.), nk.; svojeročno podpisati, Cig. (T.), nk.; svojeročno pisanje, das Autograph, Cig. (T.).
  11. svojevę̑rəc, -rca, m. der Freigläubige, Jan. (H.).
  12. svojevę́rən, -rna, adj. freigläubig, Jan.
  13. svojevę̑rstvọ, n. der Freiglaube, Jan.
  14. svojevǫ́lja, f. = svoja volja, der Eigensinn, Dalm., Slom.
  15. svojevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) eigenwillig, Cig. (T.); svojevoljno, aus eigenem Antriebe, Trub.; freierdings, Cig.; — 2) willkürlich, Jan.; eigenmächtig, Cig.; — eigensinnig, Dict., Cig. (T.); — muthwillig, Boh.- M., C.; — zügellos, Cig.
  16. svojevǫ́ljnost, f. die Eigenwilligkeit, Cig.; der Eigensinn, Dict.; po svoji svojevoljnosti koga žalostiti, kajk.- Valj. (Rad); — die Willkür, Jan.; die Eigenmächtigkeit, Cig.
  17. svojevǫ̑ljstvọ, n. der Eigenwille ( phil.), Cig. (T.).
  18. svojevŕstən, -stna, adj. eigenartig: svojevrstno čudo, Let.
  19. svǫ̑jež, m. der Eigensinnige, C.
  20. svójič, m. der Sonderling, Jan.
  21. svojíłən, -łna, adj. zueignend ( gramm.), Cig., Jan., nk.; svojı̑łni zaimki, Jan.
  22. svojína, f. 1) das Eigenthum, Jan., Šol., Cig. (T.), DZ., Levst. (Nauk), nk.; — 2) coll. die Angehörigen, die Verwandtschaft, Jan., C.
  23. svojı̑nəc, -nca, m. einer der Angehörigen, C.
  24. svojı̑nski, adj. Eigenthums-: svojinske razmere, DZ.
  25. svojita, f. die Anverwandtschaft, Habd.- Mik., Jan.; = prim. svojta.
  26. svojítən, -tna, adj. besonderer: zaradi čisto svojitnih, važnih vzrokov, Levst. (Pril.); njih svojitno osebje, DZ.
  27. svojı̑təv, -tve, f. die Zueignung, die Beanspruchung, nk.
  28. svojíti, -ím, vb. impf. als Eigenthum beanspruchen, in Anspruch nehmen: s. si kaj, Cig., Jan.; to motiko si sosed svoji (= pravi, da je njegova), jvzhŠt.; moja sinova si v sužnost svoji, nobenega plačila si ne svoji, Ravn.- Valj. (Rad); nazaj si s. kaj, das Eigenthum einer Sache zurückansprechen, Svet. (Rok.); (s. se česa, Gor.); — sich anmaßen, Cig., Jan., nk.; — sich zueignen, Cig., Jan.
  29. svójka, f. 1) die Angehörige, Z.; — 2) ein einheimisches Wort ( opp. tujka), C., Vest.
  30. svójnost, f. = samosvojnost, die Unabhängigkeit, die Freiheit, C.
  31. svojọ̑st, f. die Eigenthümlichkeit, Jan., C.; — die Freiheit, Jan., C.; tudi: svójost; Oh, pridi samski stan nazaj, In meni zopet svojost daj! Slom.
  32. svǫ̑jski, adj. eigen: vročevanje v svojske roke, podpis naše svojske roke, DZ.
  33. svǫ̑jstvən, -stvəna, adj. eigenthümlich, Zora, Trst. (Let.); charakteristisch, Cig. (T.); specifisch, Cig.
  34. svǫ̑jstvənost, f. die Eigenheit, Cig. (T.), DZ., Zora.
  35. svǫ̑jstvọ, n. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig., Jan.; s. tal, DZ.; s. kakega jezika, der Geist der Sprache, Jan., Navr. (Kop. sp.); s. slovansko, Levst. (Nauk); prirodno s., das Naturell, Cig. (T.); — die Eigenschaft, die natürliche Beschaffenheit, Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.; notranja svojstva, innere Eigenschaften, Cig. (T.); občno s., eine allgemeine Eigenschaft, Sen. (Fiz.); zapravljivosti ni bilo v številu njegovih slabih svojstev, Jurč.
  36. svǫ̑jščina, f. 1) das Eigenthum, Šerf- Valj. (Rad), GBrda; bova živela in svojščino z dobičkom povrnjeno imela, Ravn.; — na svojščino delati, auf Überschicht arbeiten, Svet. (Rok.); — 2) die Freiheit, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; — 3) die Angehörigen, Jan.; — 4) = svaščina, die Schwägerschaft, Mirno pod Gorico- Erj. (Torb.).
  37. svǫ̑jta, f. die Verwandtschaft, C., Z.; die Sippschaft, die Sippe, Cig. (T.); — hs.
  38. svòr, -vóra, m. = svora, Mur., Mik.
  39. svọ̑ra, f. der Langbaum, der durch das Vorder- und Hintertheil des Wirtschaftswagens geht, die Langwiede, Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; — prim. sora, sovra.
  40. svọ̑rən, -rna, adj. Langwieden-: svorni jezik, das aus dem Hintertheile des Wagens ragende Ende der Langwiede, die Wagensterze, Cig.
  41. svọ̑rnica, f. = svorni jezik, die Wagensterze, Cig., Jan.
  42. svọ̑rnik, m. = klin v svori, C.; — der Schlossnagel, welcher das hintere Wagentheil an das vordere befestigt, Cig., C., Valj. (Rad).
  43. svóta, f. die Summe, nk.; — hs.; prim. vsota.
  44. svrȃb, m. die Krätze, die Räude, Cig., Jan.; — prim. srab.
  45. svrčák, m. = skržak, die Cicade, Cig.
  46. svrčȃnje, n. das Schwirren: kaljenih strel svrčanje, Levst. (Zb. sp.).
  47. svŕčati, -ím, vb. impf. schwirren, Cig.; — pfeifen (o vetru): Nad njo pozimska sapa svrčala, Levst. (Zb. sp.); — summen: roj svrči, C.; — prim. cvrčati.
  48. svȓčək, -čka, m. = cvrček, die Grille, Mik., ogr.- C.
  49. svȓdan, m. = svečnica (Lichtmesse): na svrdan, Npes. ( BlKr.)- Let.
  50. svŕdəł, -dla, m. = sveder, C.
  51. svrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. sich zusammenziehen, zusammenschrumpfen: ves se je svrl od starosti, Mik.
  52. svȓg, m. 1) = svrž 1), das Baummark, Jarn., C., Mik.; — 2) = svržika, der Astknorren im Holz, C.
  53. svȓha, f. das Ziel, der Zweck, C., nk.; — hs.
  54. svr̀k, svŕka, m. = svaljek, Rez.- C.
  55. svȓkati, -kam, vb. impf. 1) zusammenschrumpfen machen; s. se, zusammenschrumpfen: listje se je svrkalo, C.; svrkana beračica, Ravn.; — 2) sengen, V.-Cig.; ropali, svrkali in požigali so, Ravn.; — 3) (mit Worten) verspotten, sticheln, C., Z.; smeh imajo ž njim in ga zaničujejo in svrkajo, Ravn.; Judje so jih svrkali in zaničevali, Ravn.; — prim. svrkniti.
  56. svŕkniti, svȓknem, vb. pf. 1) eig. verdrehen: izza mize koga s. (umdrehend wegstoßen), Z.; — 2) s. koga = z besedo koga zbosti, Z.
  57. svŕšati, -ím, vb. impf. prasseln, Cig.; — kreischen, Z.; mast v ponvi svrši, Z.; schwirren: sani svršijo po suhem snegu, Svet. (Rok.).
  58. svršę́tək, -tka, m. die Vollendung, das Ende, C., Z.; — hs.
  59. svršíti, -ím, vb. pf. vollenden, Z., nk.; — hs.
  60. svȓž, -ı̑, f. 1) das Pflanzenmark, das Baummark, Dict., Hal.- C., Met., jvzhŠt.; (svrž, m., Mur., Cig.); — 2) der Überrest eines Astes im Holz, der Astknorren, Cig.; — 3) die Nuss, das Klößchen im Brote, C.; — 4) der Ast, Cig., ogr.- C., Valj. (Rad); mladina ne sme črne ali rdeče svrži imeti, C.
  61. svȓžast, adj. 1) markicht (o drevesu), Cig.; — 2) knorrig, Jan.
  62. svržàt, -áta, adj. = svržast 2), knorrig, Jan.
  63. svŕžav, adj. = svržat, Jan.
  64. svržíca, f. der Zweig, das Reis: zelena s., ogr.- SlN.
  65. svržı̑čje, n. coll. Zweige, ogr.- C.
  66. svržíka, m. 1) der Baumknorren, Fr.- C.; — 2) = suha veja, C.
  67. svržjè, n. coll. Baumäste, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  68. svȓžka, f. das Büschchen, der Blumenstrauß, Mur., V.-Cig., Jan.
  69. svȓžnat, adj. markig, Cig.
  70. sžrẹ́bən, -bna, adj. sžrebna kobila, eine Stute mit einem Füllen, Danj.- Mik.
  71. sžŕniti, -im, vb. pf. grob mahlen, Rib.- Mik.; prim. žrnev.
  72. ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.
  73. absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
  74. absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.
  75. abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
  76. abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  77. administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
  78. administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.
  79. admirālski, adj. Admirals-.
  80. admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.
  81. adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.
  82. adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.- Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
  83. advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.
  84. aforīstičən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan., nk.
  85. ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
  86. ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).
  87. ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.
  88. ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.
  89. ȃjs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako mu je na levo iti, Mur., SlGor., jvzhŠt.; ajs k sebi! drugod samo priganjajo s to besedo, Fr.- C., Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ájs.
  90. ȃjsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, jvzhŠt.
  91. ȃjsən, -sna, m. das Hinundherwetzen mit dem Gesäß: kakšen ajsen imate! — pravijo nemirnim otrokom, Dol.- Levst. (Rok.) — prim. ajsati se.
  92. ȃjskati, -am, vb. impf. dem Ochsen "ajs" zurufen, Mur., C.
  93. ȃjskavəc, -vca, m. kdor vedno ajska vpreženim volom, M.
  94. ȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, kratzen, Dol.- C.; — a. se = ajsati se, Lašče- Levst. (Rok.).
  95. akademı̑jski, adj. akademisch, Akademie-; akademijska šola, Navr. (Let.).
  96. akūstičən, -čna, adj. akustisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  97. akūstika, f. die Akustik; — prim. zvokoslovje.
  98. alabāstər, -stra, m. der Alabaster.
  99. alabāstrov, adj. alabastern, Cig.
  100. alegorı̑jski, adj. allegorisch, Cig., Cig. (T.).

   8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA