s (8.701-8.800)

8701. svinjerẹ̀z, -rẹ́za, m. = rezar, der Sauschneider, Cig.
8702. svinjerẹ̑zəc, -zca, m. = rezar, der Sauschneider, Jan.
8703. svinję̑tina, f. = svinetina, das Schweinefleisch, C., nk.; — ( hs.).
8704. svinjevína, f. das Sauleder, Jan.
8705. svínjica, f. dem. svinja; eine kleine Sau.
8706. svinjína, f. = svinina.
8707. svı̑njka, f. dem. svinja; 1) das Schweinchen, Cig.; — 2) svinjko uganjati, ein Spiel mit einem hölzernen Ball (svinjka), C., Levst. (M.); tudi: svinjko loviti, Levst. (M.); svinjko biti, Z., Kr.; — 3) der Frosch (im Bergbau), Cig.; — 4) morska s., der Tümmler (delphinus tursio), pozemna s., das Erdferkel (orycteropus), Erj. (Ž.); — das Meerschweinchen (cavia cobaya), Cig.; = morska s., C.; — 5) die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.).
8708. svı̑njkanje, n. ein Kinderspiel, vzhŠt.; — prim. svinjkati.
8709. svı̑njkati, -am, vb. impf. = svinjko uganjati, Mur., Vrt.
8710. svı̑njski, adj. Schweine-, schweinern; svinjsko meso; svinjsko jesti, Schweinernes essen, Mik.; — säuisch, unfläthig.
8711. svı̑njstvọ, n. die Schweinezucht, Cig.
8712. svı̑njščak, m. 1) der Schweinekoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) svinjščák = svinjak (Schweinestall), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 3) svinjščák = lonec za svinjsko kuho, Fr.- C., Notr.
8713. svinjščę̑tina, f. = svinina 1), M.
8714. svı̑njščica, f. die Bachdistel (cirsium rivulare), Medv. (Rok.).
8715. svı̑njščina, f. = svinjsko meso, SlGor.- C.
8716. svı̑nščak, m. der Wirbelwind ("svinšek"), vzhŠt.- Kres.
8717. sviráč, m. der Pfeifer, der Musikant, nk.; — prim. svirati.
8718. svirálọ, n. das Musikinstrument, nk.
8719. svíranje, n. das Pfeifen, das Musicieren, nk.
8720. svírati, -am, vb. impf. pfeifend musicieren, schalmeien, Jan., C.; die Hirtenflöte blasen, M.; — Musik machen, musicieren, spielen, nk.; — hs.
8721. svíravəc, -vca, m. der Pfeifer, Jan.; — prim. svirati.
8722. svirẹ̑ł, -li, f. die Hirtenflöte, Z., Mik.
8723. svíriti, -im, vb. impf. = piskati ( n. pr. o burji), BlKr.- DSv.
8724. svı̑sk, m. das Gezisch, tudi: svı̑st, Valj. (Rad); — der Spritz, Jan.
8725. svískati, -am, vb. impf. eig. zischen: spritzen, Jan.
8726. svísla, -səl, n. pl. = svisli 1) in 2), Mur., vzhŠt.
8727. svísli, f. 1) der überhangende Theil des Dachbodens an der Giebelseite, das Dachgesimse, C., Št., Notr.; — 2) an der Außenwand des Hauses angebrachtes Stangenwerk, um daran Kukuruz, Fisolen u. dgl. zum Trocknen aufzuhängen, Mur., C.; — 3) der oberste inwendige Theil des Dachraumes, Savinska dol., Prim.; — 4) der Strohboden, meist an oder über der Dreschtenne angebracht: mlatiči pomečejo premlačeno in zmedeno slamo skozi vrata s skednja v svisli, Kamnik; pastir se zarije v slamnate svisli, Kod. (Mar.); — = senica, der Heuboden (navadno del drugega poslopja), Dol., Gor.; — = senica na oddaljenem travniku, Idrija; — 5) die Scheuer, Trub.; ptice ne zbirajo v svoje svisli, Trub.
8728. svíslice, f. pl. dem. svisli, Met.; (pravilno: svisəłce).
8729. svı̑šč, m. 1) das Murmelthier (mus marmotta), V.-Cig.; ( prim. češ. svišt', die Zieselmaus); — 2) der Frühlings-Enzian (gentiana verna), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — 3) der Flugsand, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); (svìšč, -à, Dol.); ( prim. svižec).
8730. svı̑t, m. 1) der Glanz: s. orodja, C.; — der Lichtschein, Cig., Jan.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; delati od svita do mraka; pred svitom, vor Tagesanbruch; s svitom, ob svitu, bei Tagesanbruch; s. se pozna, se zaznava, es graut der Tag, C.; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah, LjZv.
8731. svı̑ta, f. das Kleid, das Gewand, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); der Frauenoberrock, C., Notr., Ist.; nevesta ima deset svit, Notr.
8732. svítanice, f. die Frühmesse im Advent, Slom.
8733. svítanje, n. das Anbrechen des Tages.
8734. svítati se, svı̑ta se, vb. impf. svita se, der Tag bricht an; — es hellt sich, das Wetter hellt sich, Cig.
8735. svítək, -tka, m. 1) der ringförmige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etwas tragen zu können, der Tragring; brez svitka škaf na glavi nositi; — 2) etwas Ringartiges, Kranzartiges: s. smokev, ein Kranz Feigen, Cig.; — s. dratu, eine Drahtrolle, Cig.; — voščeni s., der Wachsstock, Cig., DZ.; — der Wulst (in den Säulenordnungen), Cig.; — der Ring, die Krone (an Hufen und Klauen), Cig.; — der Atlas (in der Beinlehre), Cig., Cig. (T.); — v svitke jesti, gierig essen, v svitkih mu je šla jed v grlo, die Speisen wurden von ihm hastig verschlungen, Lašče- Levst. (M.); — 3) der Pfannenkuchen, Cig.; — 4) der Wasserwirbel, Cig.; — 5) v svitke iti, sich sehr ängstigen, Cig.; ( zum Kreuz kriechen, Z.); — 6) roženi s., die hornartige Tellerschnecke (planorbis corneus), Erj. (Ž.); = roženasti s., Jan.
8736. svítəł, -tla, adj., Cig., Jan. i. dr.; (nastalo iz svẹtȃł, kar se izgovarja: svitȃł, Cv.); pogl. svetel.
8737. svı̑tən, -tna, adj. Früh-: svitna maša = svitnica, Zilj.- Jarn. (Rok.).
8738. svı̑tice, f. pl. die Unterhosen, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.); = prtene spodnje hlače, Skrilje (Ipavska dol.), Lašče- Erj. (Torb.).
8739. svı̑tkarica, f. 1) die Wickelnatter, Cig.; — 2) die Dütenblume (Richardtia aethiopica), C.
8740. svitkovína, f. der Kettenzug (ein Gebäudeschmuck), Cig.
8741. svı̑tna, f. die Frühmesse im Advent, M., Kor.; — prim. sviten.
8742. svı̑tnica, f. die Frühmesse in der Adventzeit, Cig., Jan., Cv.; tudi pl. svitnice, Mur., Št.
8743. svítniti, svı̑tnem, vb. pf. anbrechen (vom Tageslicht): zor svitne, C.
8744. svı̑tnjak, m. die Schnur: bize na s. ali na bušico, Unterhosen, durch ein Band oder durch einen Knopf zusammengehalten, Hal.- C.
8745. svitoglàv, -gláva, m. der Glaskopf: rusi, rjavi s., der rothe, braune Glaskopf, Erj. (Min.).
8746. svitomèr, -mę́ra, m. das Photometer, Jan. (H.).
8747. svı̑z, m. = svizec, C.
8748. svízati, -am, vb. impf. = žvižgati, Dol.
8749. svı̑zəc, -zca, m. das Alpen-Murmelthier (arctomys marmotta), Jan., Erj. (Ž.).
8750. svízniti, svı̑znem, vb. pf. = zažvižgati, Dol.
8751. svìž, svíža, m. der Flugsand; svı̑ž, Valj. (Rad).
8752. svı̑žec, -žca, m. = sviž, der Flugsand, Cig., Jan., Cv.
8753. svı̑žnat, adj. flugsandig.
8754. svı̑žnica, f. der Sandboden, Cig.; zemlja svižnica, Nov.
8755. svlȃk, m. der abgestreifte Schlangenbalg, Jan. (H.).
8756. svobǫ̑d, f. = svoboda; postavo in svobod imajo, Krelj.
8757. svobóda, f. 1) die Freiheit, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodo dati komu, jemanden auf freien Fuß stellen, Cig.; s. mišljenja, die Denkfreiheit, Cig.; plovstvena s., die Schiffahrtsfreiheit, DZ.; bodi nam svoboda, möge es uns gestattet sein, Levst. (Močv.), LjZv.; — prirojena s., das Standesprivilegium, C.; — 2) der Freisitz, C.; — 3) svobóda m. der Freiherr, Mur., Jan., C.; — prim. sloboda.
8758. svobódən, -dna, adj. frei, unabhängig, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodno mesto, die Freistadt, Cig., Jan., Cig. (T.); svobodne umetnosti, die freien Künste, Cig. (T.); svobodni zidarji, die Freimaurer, Cig. (T.); svobodno trgovstvo, das Freihandelsystem, svobodna trgovina, der Freihandel, Cig. (T.); misli so svobodne, Gedanken sind zollfrei, Cig.; svobodno mišljenje, die Denkfreiheit, Cig. (T.); — ledig, C.; moja hči je svobodna, Ben.- Erj. (Torb.); — = prost, frei (= befreit von etwas), Cig.; s. (od) dače, zinsfrei, Cig.; mitarine s., Levst. (Pril.); s. poroštva, von der Haftung befreit, DZ.; — svobodno, es ist erlaubt, nur zu: ali smem priti? — svobodno! C. (ob hrv. meji); ali te je svobodno tikati? Vrt.; bodi mi svobodno, es sei mir erlaubt, Zv.
8759. svobodíti, -ím, vb. impf. befreien, Let.
8760. svobȏdnica, f. 1) die Freie, C., Z.; — die Freifrau, Jan.; — 2) der Freibrief, Cig. (T.).
8761. svobȏdnik, m. 1) der Freibauer, der Freisass, Cig., Jan.; svobodniki, die Freien, Cig. (T.); — 2) der Freisinnige, Cig.; — 3) svobodník, der Befreier, C.
8762. svobȏdništvọ, n. der freie Stand, Jan. (H.).
8763. svobodnják, m. 1) = svobodnik, der Freie, der Freisass, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; svobodnjaki niso delali nikomur tlake, LjZv.; — 2) der Freisinnige, nk.; — ( der Freimaurer, Jan.).
8764. svobodnjáški, adj. die Freisinnigen betreffend, nk.
8765. svobodnjȃštvo, n. 1) die Freisässigkeit, Cig.; — 2) die Freisinnigkeit, nk.
8766. svobodnomı̑səłn, adj. freigesinnt, Cig., nk.; (svobodom-, Jan.).
8767. svobodnomı̑səłnik, m. der Freisinnige, Cig., nk.
8768. svobodnomı̑səłnost, f. die Freisinnigkeit, Cig., nk.
8769. svobodnorojèn, -éna, adj. freigeboren, Cig., Vest.
8770. svobódnost, f. die Freiheit, die Unabhängigkeit, Mur., Cig., Jan.
8771. svobodnovę̑rəc, -rca, m. der Freigläubige, der Freigeist, Cig.
8772. svobodnovę́rən, -rna, adj. freigläubig, Cig.
8773. svobodnovę̑rje, n. die Freigeisterei, Cig.
8774. svobodnovę̑rski, adj. freigeisterisch, Cig.
8775. svobodoljùb, -ljúba, adj. = svobodoljuben, Levst. (Zb. sp.).
8776. svobodoljúbən, -bna, adj. freiheitsliebend, Cig., Jan., nk.
8777. svobodoljȗbje, n. die Freiheitsliebe, nk.
8778. svobodomı̑səłn, adj., Jan., pogl. svobodnomiseln.
8779. svobodožéljnost, f. der Freiheitsdrang, Cig., Jan.
8780. svobǫ̑dski, adj. Freiheits-: svobodsko pismo, Vrt.
8781. svobǫ̑dstvọ, n. die Freiheit, C.
8782. svobǫ̑dščina, f., pogl. svoboščina.
8783. svobodúh, m. der Freigeist ( zaničlj.), Cig., ZgD.
8784. svobodȗn, m. = svoboduh, Cig.
8785. svobǫ̑ščina, f. das Privilegium, die Immunität, die Freiheit, Cig., DZ., Levst. (Nauk), nk.; osebna s., persönliche Immunität, DZ., s. o vožnji s polja, Levst. (Nauk); svoboščine, die Freiheiten, Cig. (T.).
8786. svobǫ̑ščinski, adj. Freiheits-: svoboščinska listina, der Freiheitsbrief, Cig. (T.); — freiheitlich, Cig.
8787. svòd, svǫ́da, m. 1) die Confrontation der Zeugen, C.; — 2) der Bogen, das Gewölbe, die Wölbung, Cig., Jan., Cig. (T.); s. delati, wölben, Cig.; s. na krog, krožni s., das Rundbogengewölbe, s. na križ, križni s., das Kreuzgewölbe, s. na oproge, das Gurtgewölbe, Cig. (T.); s. na gumno, das Spiegelgewölbe, h. t.- Cig. (T.); nebesni s., das Himmelsgewölbe, Žnid.; ( stsl., rus.).
8788. svǫ́dast, adj. gewölbförmig, Jan.
8789. svǫ́dən, -dna, adj. Gewölbe-: svǫ̑dni oblok, der Gewölbebogen, Cig. (T.); svodna jama, die Gewölbehöhle, Cig. (T.); — prim. svod.
8790. svodníca, f. die Kupplerin, Cig., Jan., SlN.; (po drugih slov. jez.).
8791. svodník, m. der Kuppler, Cig., Jan., SlN.; (po drugih slov. jez.); — prim. zvodnik.
8792. svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.- C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; ( prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.- Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.- C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.- Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče- Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.- C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.
8793. svojȃd, f. 1) die Verwandten, die Verwandtschaft, Jan., C., Z.; — 2) das Gezücht: krapi, ščuke in druga luskava svojad, LjZv.
8794. svoják, m. der Angehörige, Šol.; der Verwandte, C.
8795. svojȃst, f. die Verwandtschaft, Dict., Jan., C.; die Angehörigen, C.
8796. svojȃt, f. 1) die Verwandtschaft, Valj. (Rad); — 2) die Sippschaft, die Bande, die Clique, C., nk.
8797. svojebítən, -tna, adj. originell, nk.
8798. svójəc, -jca, m. 1) der Seinige ( Meinige, Deinige etc., prim. svoj), der Angehörige, Jan., nk.; z lakoto krotičil je celo ljudstvo, pa ravno tistikrat svojce čudno preživi, Ravn.- Valj. (Rad); Bog čuje nad svojci, Gott beschützt die Seinigen, C.; njih roditelji ali otroci in drugi svojci, Levst. (Nauk); okrožili so jih svojci, Jurč.; maščevati se nad bratom, rodbenikom ali svojcem, Navr. (Let.); ni obdolženčevih svojcev, DZ.; — 2) der Freie, ein freier Herr, V.-Cig.
8799. svojeglàv, -gláva, adj. = svojeglaven.
8800. svojeglȃvəc, -vca, m. der Eigensinnige.

   8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani