Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (8.301-8.400)

  1. svȃpljež, m. der Platthuf, Cig.
  2. svȃr, m. der Verweis, der Tadel, Meg., Jan., Cig. (T.); brez svara pustiti, ungestraft lassen, Trub.; ne zavrzi gospodnjega svara! Dalm.; bila bi sto svarov vredna, Skal.- Let.
  3. svaríca, f. die Mahnerin, C.
  4. svaríłən, -łna, adj. warnend, Warnungs-, Cig., Jan., nk.; svarı̑łna tabla, die Warnungstafel, Cig.; svarı̑łni zgled, das warnende Beispiel, Cig.
  5. svarı̑łnica, f. = svarilna tabla, DZ.
  6. svarílọ, n. 1) der Verweis, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — die Mahnung; — 2) die Warnung; — 3) das Warnungszeichen, Cig., Jan.
  7. svarı̑telj, m. der Mahner, der Warner, Zora.
  8. svarı̑təv, -tve, f. der Verweis, Mur.; — die Ahndung, Cig., Jan.; die Mahnung, die Warnung, Mur., Cig., Jan., nk.
  9. svaríti, -ím, vb. impf. 1) mit Worten ahnden, verweisen, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub.; svaril je njih nevero, Krelj; kaštigati ali s., Krelj; tvoja zapoved svari vse hudo, Kast.- Valj. (Rad); on nas za to svari, kar v srcu mislimo, Škrinj.- Valj. (Rad); — s. se s kom = kregati se, Trub., Dalm.; štirideset let sem se svaril z le-to žlahto, Trub.; — 2) mahnen, warnen; kolikokrat smo ga svarili, pa vse je bilo zastonj.
  10. svarı̑vəc, -vca, m. 1) der Verweisgeber, der Rüger, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Warner.
  11. svarı̑vka, f. 1) die Rügerin, die Tadlerin, Mur., Jan.; — 2) die Warnerin.
  12. svarjénje, n. 1) die Züchtigung mit Worten, das Verweisen, das Rügen, Cig.; — 2) das Warnen.
  13. svarníca, f. die Warnerin, Cig., C.
  14. svarník, m. der Warner, Cig.
  15. svȃst, -ı̑, f. die Schwägerin: der Gattin Schwester, Cig., Jan., Valj. (Rad); moje žene sestra je moja svast, Vod. sp., BlKr.- DSv.; — des Mannes Schwester: žena reče moževi sestri svast, Idrijsko pri Kobaridu- Erj. (Torb.); — (svest, Dalm.).
  16. sváščina, f. die Schwägerschaft.
  17. sváški, adj. schwägerlich.
  18. svȃštvọ, n. die Schwägerschaft; v svaštvu sva si, wir sind verschwägert, BlKr.
  19. svȃt, m. 1) der Hochzeitstheilnehmer; svatje gredo; v svate vabiti, zur Hochzeit laden, Cig.; v svate iti, zur Hochzeit gehen, Cig., Jan.; v svatih biti, bei der Hochzeit sein, Cig., Jan.; — 2) der Brautwerber, Mur., Cig.: na svate iti, auf Werbung ausgehen, Guts.; — der Gefährte des Bräutigams bei der Hochzeit, Mur.
  20. svȃtba, f. die Hochzeit, das Hochzeitsfest, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), Slom., nk.
  21. svȃtbən, -tbəna, adj. Hochzeits-, hochzeitlich, nk.
  22. svȃtəc, -tca, m. der Führer, der Kranzjungfer, C.
  23. svȃterca, f. die Kranzjungfer, C., vzhŠt.
  24. svȃterja, f. ein zur Hochzeit geladenes Frauenzimmer, ogr.- Mik.
  25. svȃtervca, f. die Kranzjungfer, C.
  26. svȃtervčnjak, m. der Kranzjungferführer, C.
  27. svȃtevca, f. die Kranzjungfer, C.; tudi: poglajena s., C.; zavita s., die Frau des ersten starejšina, C.; (iz: "svatervca", C.).
  28. svȃtica, f. = svaterca, die Kranzjungfer, C., Burg. (Rok.).
  29. svȃtinja, f. weiblicher Hochzeitsgast, (svatnja) Cig.; — = svaterca, Mur.
  30. svȃtka, f. = tetka pri svatbi, C.
  31. svȃtko, m. der Hochzeitsgast, ogr.- Mik., C.; ( pl. svatovje, ogr.- C.).
  32. svatnína, f. die Hochzeitsgebür, Cig.
  33. svatovȃnje, n. 1) die Theilnahme an einer Hochzeit, M.; — die Abhaltung einer Hochzeit; — das Hochzeitsmahl, Jan.; — 2) = snubljenje, die Brautwerbung, Guts., Jarn.
  34. svatováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Hochzeit halten, Mur., Cig.; zvečer jo je poročil, Do polnoči svat'val, Preš.; — Hochzeitsgast sein, Cig., M.; — 2) um die Braut werben, Guts., Jarn.; starejšina gre z ženinom svatovat, Pjk. (Črt.).
  35. svátovəc, -vca, m. = svat, der Hochzeitsgast, Levst. (Zb. sp.).
  36. svátovnica, f. das Hochzeitsgedicht, Cig. (T.).
  37. svátovski, adj. hochzeitlich, Hochzeits-; svatovska obleka, das Hochzeitskleid; svatovska pesem, das Hochzeitsgedicht, Cig. (T.).
  38. svátovščina, f. 1) die Hochzeitsfeier, Mur., Cig., Jan.; na svatovščini biti, Cig.; — 2) die Verlobung: svatovščino delati, Hal.- C.; — 3) coll. die Theilnehmer an einer Hochzeit, Škrinj.- Valj. (Rad); Že postljica postlana, Je svatovščina zbrana, Preš.
  39. svaža, f. der Rahmen, Jan. (?)
  40. svẹ́ča, f. 1) die Kerze; lojnata, voščena s.; raven kakor sveča, kerzengerade; — 2) der Eiszapfen; ledene sveče, Jurč.; — 3) die Schraube, an welcher der Pressstein befestigt ist ( z. B. bei Weinpressen), Cig., LjZv., Dol.; — 4) papeževa s., der Himmelbrand, die Königskerze (verbascum phlomoides), Jan., Tuš. (R.); — sv. Petra s., der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
  41. 1. svẹčȃn, -čnà, m. 1) der Monat Februar; ( gen. tudi: svẹ́čna, prim. svečen); — 2) svečan zvoni, es läutet Ave Maria, Jarn., Kor.- M.; (svečen, f.: večno svečen zvoni, Z.).
  42. 2. svẹčàn, -ána, m. der Weltbewohner, C.
  43. svečȃn, adj. feierlich, festlich, Cig., Jan., nk.; — hs.; pogl. svetečen.
  44. svečȃnost, f. = slovesnost, die Festlichkeit, Cig., Jan., nk.
  45. svẹ̑čar, -rja, m. 1) der Kerzengießer, Dict., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); der Kerzenverkäufer, (svẹčár) Danj.- Valj. (Rad); — 2) svečarji = pevci, ki o svečnici pevat hodijo ter dari pobirajo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  46. svẹ̑čarica, f. die Kerzengießerin, Cig.
  47. svẹčáriti, -ȃrim, vb. impf. die Kerzengießerei betreiben, Cig., Jan.
  48. svẹčárnica, f. die Kerzengießerei (als Anstalt), Jan.
  49. svẹ̑čarstvọ, n. das Kerzengießergewerbe, Cig.
  50. svẹčȃv, f. = svečava, die Beleuchtung, Svet. (Rok.).
  51. svẹčȃva, f. die Beleuchtung; plinova s., die Gasbeleuchtung, nk.; — das Leuchtmaterial.
  52. svẹčȃvən, -vna, adj. zur Beleuchtung dienend: svečavni plin, das Leuchtgas, Cig. (T.); svečavna potrebščina, DZ.
  53. svẹčȃvnik, m. eine Art Enzian (gentiana asclepiadea), Ip.
  54. svẹ́čən, -čna, m. = svečan, der Monat Februar, kajk.- Valj. (Rad); tudi: svẹčę̑n, gen. -čnà, ogr.- Valj. (Rad); — prim. sečen.
  55. svẹ́čən, -čna, adj. Kerzen-.
  56. svečeníca, f. = duhovnica, die Priesterin, Jan., nk.; — hs.
  57. svečeník, m. 1) = duhovnik, Jan., nk.; ( hs.); — 2) = 3) svetnik, Alas.
  58. 1. svečénje, n. das Heiligen, die Heiligung, Cig., M.; tolikanj svečenja, kajanja! Krelj.
  59. 2. svẹ́čenje, n. das Leuchten, Dalm.
  60. svečeváti, -ȗjem, vb. impf. = posvečevati: s. praznik, Trub.- Let.
  61. svẹ́čica, f. dem. sveča, das Kerzchen.
  62. svẹčı̑nje, n. eine Waldblume mit blauem Blumenkelche, (eine Art Enzian?) C.
  63. svẹ́čnica, f. die Lichtmesse; o svečnici, zur Lichtmesszeit.
  64. svẹ́čničən, -čna, adj. Lichtmess-.
  65. svẹ̑čnik, m. 1) der Leuchter; ročni s., der Handleuchter, Cig., Jan.; viseč s., der Hängeleuchter, Jan.; obzidni s., der Wandleuchter, Jan.; — 2) der Lichtspanhalter, der Spanleuchter, Cig., Dol., Št.; — 3) der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.- Erj. (Torb.).
  66. svẹ̑čnjak, m. 1) der Leuchter, Dalm., kajk.- Valj. (Rad), Danj.- Mik., vzhŠt.; — 2) der Lichtstock, der Spanstock, V.-Cig., vzhŠt.; — 3) = majhen svederček, vzhŠt.; — 4) = svečinje, C.
  67. svẹ́dər, -dra, m. 1) der Bohrer; s svedrom kravo dreti — ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig., Met.; biti na svedru, = keinen Halt haben, Jan.; — s. sv. Jožefa, neko zvezdje, Savinska dol.- Pjk. (Črt.); — 2) der Legestachel, Erj. (Z.); — 3) = krotica (verdrehter Spinnfaden), SlGor.- C.; — 4) živi s., der gewöhnliche Bohr- oder Pfahlwurm (teredo navalis), Erj. (Ž.).
  68. svẹdočȃnstvọ, n. das Zeugnis, die Zeugenschaft, Mur., Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  69. svẹdǫ̑čba, f. die Bezeugung, Cig.; die Zeugnisablegung: gremo na svedočbo, BlKr.; — das Zeugnis, das Attestat, Cig., Jan., Cig., C., nk.
  70. svẹdǫ̑čək, -čka, m. der Beleg, Jan. (H.).
  71. svẹdočénje, n. das Zeugnisgeben, das Bezeugen, Mur.
  72. svẹdočíca, f. die Zeugin, vzhŠt.- C.
  73. svẹdočílọ, n. die Beurkundung: svedočbe in svedočila, Zeugnise u. Beurkundungen, DZ.; beležniška svedočila, notarielle Beurkundungen, DZ.; odhodno s., das Abgangszeugnis, DZ.
  74. svẹdočíti, -ím, vb. impf. Zeugnis ablegen, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; s. kaj, etwas bezeugen, Cig.; — s. koga, jemanden bekennen, ogr.- C.; tudi: svedǫ́čiti, -ǫ̑čim.
  75. svẹdočnína, f. die Zeugengebür, C.
  76. svẹdòk, -ǫ́ka, m. der Zeuge, Meg., Mur., V.-Cig., Jan., Boh., Met., Levst. (Nauk), nk.; tudi: svédok, -ǫ́ka, Valj. (Rad).
  77. svẹdǫ́kinja, f. die Zeugin, C.
  78. svẹdǫ̑štvọ, n. die Zeugenschaft, das Zeugnis, Mur., Cig. (T.), C., Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad), nk., vzhŠt.
  79. svẹdrár, -rja, m. = kovač, ki svedre dela, der Bohrschmied, Cig.
  80. svẹ́drast, adj. bohrerartig gekraust, C.; svedrasta griva, Let.
  81. svẹdráti, -ȃm, vb. impf. bohren: s. in vrtati s prstom v čelo, Jurč.; — drehen, Valj. (Rad); kräuseln: lase s., Z.; s. se, sich bohrerartig verdrehen; mlad koruzen strok se od vročine svedra, C.
  82. svẹ̑drc, m. dem. sveder; 1) ein kleiner Bohrer; — 2) die Schließmundschnecke (clausilia), C.; — 3) das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Mur., C., Medv. (Rok.); — pomladanski s., der Frühlings-Enzian (gentiana verna), Tuš. (R.), Polj., Nov.- C.; velikocvetni s., der großblumige Enzian (gentiana acaulis), Jan., Tuš. (R.).
  83. svẹ̑drčək, -čka, m. dem. svedrc; ein kleiner Bohrer.
  84. svę̑drič, m. višnjevi s., das kleine Singrün (vinca minor), C.
  85. svẹdríti, -ím, vb. impf. kräuseln, Jan.; s. si lase, C.; — bohrerartig drehen: dreto s ščetino s., C.; — s. se = krotičiti se, sich verdrehen: preja se svedri, C.
  86. svę́kər, -kra, m. des Mannes Vater, der Schwiegervater (der Frau), Kras- Cig., Jan., C., M., BlKr.
  87. svę̑krv, f. = svekrva, Meg.
  88. svę̑krva, f. des Mannes Mutter, die Schwiegermutter (der Frau), Cig., Jan., C., M., BlKr.
  89. svəníti, svánem, (svę́nem), vb. pf. aufgehen ( v. der Sonne), kajk.- Valj. (Rad); solnce svene, C.; — erscheinen: veselje je svenilo, C.; — prim. hs. svanuti.
  90. svę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) wanken, hinken, wackeln, Jan., C., Mik.; tudi: s. se, Mur., Cig., C.; krava, vol se od slabosti sveplje, vzhŠt.; — 2) = svepetati, C.
  91. svę́pav, adj. wankend, Cig., Jan.
  92. svepèt, -ę́ta, m. das Geflimmer, das Gefunkel: s. lepih zvezd, ogr.- C.
  93. svepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. sich zitternd bewegen, C.; flimmern, funkeln (o zvezdah), ogr.- C.
  94. svepljívost, f. das Schwanken, die Unsicherheit, Npes.-Vraz; die Wankelmüthigkeit, C.
  95. sverẹ̑p, -ẹ́pa, adj. grausam, Jan.; wild, C.; — stsl.; prim. srep.
  96. 1. svę̑st, f. = svast, die Schwester der Frau, Dict., Kras- Cig.; des Mannesbruders Frau, Dalm.; — = mojega brata žene sestra, vzhŠt.- C.
  97. 2. svẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.- C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
  98. svẹ̑st, * svẹ́sta, adj. 1) = zvest, Mik. (V. Gr. II. 160.); — 2) eingedenk, Jan.; — 3) s. sem si česa, Cig., nk.; ( nam. v svesti sem si česa; pogl. 2. svẹ̑st f.).
  99. svẹ́stən, -stna, adj. besinnungsvoll, Cig.; bewusst ( phil.), h. t.- Cig. (T.); s. samega sebe, selbstbewusst, Cig. (T.).
  100. svẹstíti se, -ím se, vb. impf. zuversichtlich erwarten, Mur., Cig.; zveličarja se s., Ravn.

   7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA