Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (8.201-8.300)

  1. surína, f. ein Gewand aus Hausleinwand, Hal.; — ein kurzer, weißer Rock, C.; — eine Art Mantel, ogr.- C.
  2. sȗrka, f. 1) = jopa, kočemajka, C.; — eine Art nationaler Männerrock, nk.; ( hs.); — 2) der Hundszahn (erythronium dens canis), Medv. (Rok.).
  3. sȗrma, f. das Antimon, Cig. (T.); — rus.
  4. suromǫ́kəł, -kla, adj. roh: s. človek = surov človek, (saramokel) Vas Krn- Erj. (Torb.).
  5. surǫ̑v, adj. = sirov, Jan., C., nk.
  6. surǫ̑vəž, m. = sirovež, nk.
  7. surovína, f. = sirovina, nk.
  8. surovọ̑st, f. = sirovost, nk.
  9. surǫ̑vstvọ, n. die Roheit ( v. Sitten), Cig. (T.).
  10. súsati, -am, vb. impf. s. na koga, jemanden beargwöhnen, Z.; nanj susajo, man hat ihn im Verdacht, BlKr.- Erj. (Torb.).
  11. sȗsək, -ska, m. ein Trinkgefäß, C.
  12. sȗslik, m. die Zieselmaus (mus citellus), Cig., C., Gor.- M.
  13. sȗš, -ı̑, f. = suša, Goriš.; (suš, m., Erj. [Torb.]).
  14. súša, f. 1) die Dürre; suša kos kruha vzame, moča pa dva; — 2) die Hütte, der Schoppen, C.; — prim. suhota 3); — 3) psovka suhemu človeku, LjZv.
  15. sušáč, m. = človek, kateri seno, lan suši, der Trockner, Mur., Z., C.; — der Obstdörrer, Danj.- Valj. (Rad).
  16. sušȃva, f. 1) — suša, die Dürre, ogr.- C.; — 2) = suha zemlja, das Festland, Vod. (Izb. sp.).
  17. sušȃvkinja, f. = ženska, ki seno suši, C.
  18. súščev, adj. März-; suščev prah gre z zlatom na vago, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  19. sȗščnica, f. die Narcisse (narcissus), C.
  20. súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.).
  21. súšək, -ška, m. der Torf, Guts.- Cig., Jan., Levst. (Pril.), Nov.
  22. súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
  23. sušę́nəc, -nca, m. = suhar, der Zwieback, V.-Cig.
  24. sušenína, f. gedörrtes Obst oder geselchtes Fleisch, C.
  25. sušénje, n. das Trocknen; — das Dörren.
  26. sušíca, f. 1) ein abdorrender oder abgedorrter Baum, Cig., Jan., C.; nerodovitne sušice po vrtih, Ravn.; sušico posekati, Lašče- Levst. (Rok.); — ein dürrer Ast, C., Bes.; — 2) = sušec 2), der Gießbach, Cig., Hip. (Orb.); — 3) die Auszehrung, die Schwindsucht; die Darrsucht (beim Vieh), Strp.; hrbtna s., die Rückendarre, Cig., Jan.; strelna s., die Kernschwinde (am Pferdehuf), Cig., Jan.
  27. sušíčən, -čna, adj. schwindsüchtig, auszehrend, Mur., Cig., Jan., C.
  28. sušíčnost, f. die Schwindsüchtigkeit, Jan. (H.).
  29. sušíłən, -łna, adj. zum Trocknen dienend, trocknend: sušı̑łna sredstva, Cig.; — zum Dörren dienend, Darr-, Cig.; sušilna lesa, Jurč.
  30. sušilíšče, n. der Trockenplatz, Cig.
  31. sušı̑łnica, f. 1) die Darre; — der Dörrofen; s. za sadje, lan itd.; — 2) die Trockenkammer, der Trockenboden, DZ., Levst. (Pril.).
  32. sušı̑łnik, m. 1) der Trockenboden, Cig.; — 2) der Darrbalken, Cig.
  33. sušı̑łnjak, m. die Darre, der Dörrofen, C.
  34. sušílọ, n. 1) das Trocknen; seno na sušilu, Lašče- Levst. (M.); perilo na sušilu, die trocknende Wäsche, Z.; ni pravega sušila, da bi otavo pod streho spravili, Polj.; slabo sušilo imamo, jvzhŠt.; vreme je dobro za sušilo, Gor.- DSv.; — das Dörren, C.; sadje za s., Cig.; — 2) der Trockenapparat, Cig. (T.); — 3) der Trockenplatz, Cig., Jan., Cig. (T.).
  35. sušína, f. 1) coll. trockene Dinge, Cig., Jan.; dürres Laub, Jan.; dürres Holz, dürres Reisig, Tolm.- Erj. (Torb.), SKr., jvzhŠt.; — trockenes Futter, C.; — geselchtes Fleisch, C.; — 2) eine trockene Stelle, Jan.
  36. sušíšče, n. der Trockenplatz, Jan. (H.).
  37. sušíti, -ím, vb. impf. trocknen ( trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); ( pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen ( intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
  38. sušı̑vəc, -vca, m. der Trockner; — der Dörrer, Cig.
  39. súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
  40. sušljȃvica, f. = sušica, die Schwindsucht, C.
  41. sušmȃd, f. das Dürricht, Mur., Cig., Jan., C., Met.; dürres Reisig, Mik.; dürres Gestrüpp, C.
  42. sȗšmanik, m. = sušnik 2), das Pfropfreis, C.
  43. sȗšnik, m. 1) ein trockener Wind, C.; der Landwind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); — 2) das Pfropfreis, Cig., C.
  44. sušnína, f. das Dörrgeld, Cig.
  45. sušnjȃd, f. = sušnjava, Jurč.
  46. sušnjȃva, f. dürre Reiser, C., Bes.
  47. sušóba, f. coll. getrocknete Dinge, Mur.; gedörrtes Obst, Guts., Mur., Cig.
  48. sútəl, -tla, m. = birmski boter, C.; (sutal, Jan.); — prim. it. santolo = boter, C.
  49. súti, spèm, (sȗjem), vb. impf. 1) schütten (von trockenen Dingen), Jan., Mik., nk.; — 2) in Menge herabfallen: ivje je sulo z dreves, LjZv.; — ljudje so k njemu suli (strömten zu ihm), Cv.
  50. sútla, f. die Firmpathin, Jan.; — prim. sutel.
  51. suváłən, -łna, adj. zum Stoßen dienend: suvȃłni stroj, LjZv.
  52. suvȃłnica, f. das Weberschiffchen, Z., Hip. (Orb.), Dalm., Polj., Notr.; (sov-) V.-Cig.
  53. suvȃnje, n. das Stoßen.
  54. suváti, súvam, sújem, vb. impf. ad suniti; stoßen; z nogami sta se suvala; ( praes. súvljem, vzhŠt.).
  55. suvíkati, -kam, -čem, vb. impf. = suvati, C.
  56. suzána, f., KrGora, pogl. 1. slezena.
  57. súzena, f., Z., pogl. 1. slezena.
  58. suzerēnstvọ, n. nadvladarstvo, die Souzeränität, Cig. (T.).
  59. sužánski, adj. Sclaven-, C.
  60. sužȃnstvọ, n. die Sclaverei, Habd.- Mik.
  61. súžən, -žna, m. = suženj, Dalm., Škrinj.- Valj. (Rad).
  62. sȗžən, -žna, adj. leibeigen, Mur., Cig., Jan.; — dienstbar, unterthänig, Mur., Cig., Jan.; — knechtlich, sclavisch, C.
  63. súžənj, -žnja, m. der Sclave, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kast., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  64. súžənjski, adj. sclavisch, Cig., Jan., nk.
  65. súžənjstvən, -tvəna, adj. die Sclaverei betreffend, sclavisch, Cig.
  66. súžənjstvọ, n. die Sclaverei, der Sclavenstand, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.).
  67. sȗžna, f. die Sclavin, Jsvkr.- Valj. (Rad).
  68. sȗžnica, f. die Sclavin, Mur., Cig., Jan., nk.
  69. sȗžnik, m. der Sclave, Mur., Cig., Jan., nk.
  70. sȗžniški, adj. Sclaven-, Z.
  71. súžnja, f. die Sclavin, Mur., Cig., Jan.
  72. sužnjeváti, -ȗjem, vb. impf. Sclavendienste verrichten, Sclave sein, Jan., SlN., ZgD.
  73. súžnji, adj. Sclaven-, Cig., Jan.; (en sužnji, ein Sclave, Cv.).
  74. sȗžnost, f. die Sclaverei, die Knechtschaft, Mur., Cig., Jan., Rog., Škrb., Preš. i. dr., nk.
  75. sváčina, f. die Schwägerschaft, Meg., Cig.; ženitev v svačini, Dalm.
  76. sváčinstvọ, n. = svačina, C.
  77. sváčiti se, -im se, vb. impf. sich verschwägern, Cig., Jan.
  78. svȃda, f. der Hader, die Zwietracht, Dict., Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad); svade in nesreče narejati, Zwietracht und Unglück stiften, Krelj; — der Streit: v svadi koga ubiti, Trub.
  79. sváditi, svȃdim, vb. pf. 1) beleidigen, erzürnen, Mur., Jan., Mik., Mariborska ok.- Kres; s. koga, C.; — 2) s. se, sich zertragen, Mur., Jan., vzhŠt.
  80. svadljìv, -íva, adj. hadersüchtig, zanksüchtig, Guts., Mur., Cig., Jan., Krelj.
  81. svadljı̑vəc, -vca, m. 1) der Haderer, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Kampfhahn (machetes pugnax), Erj. (Ž.).
  82. svadljı̑vka, f. ein hadersüchtiges Weib, die Zänkerin, Mur., Cig., Jan.
  83. svadljívost, f. die Hadersucht, die Zanksucht, der zwieträchtige Geist, Mur., Cig., Jan.
  84. svȃdnik, m. der Unruhestifter, der Aufrührer, C., Trub.
  85. svȃja, f. der Hader, der Zwiespalt, die Zwietracht, Cig., Jan., C., Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.; z jezikom svaje delati, vzhŠt.- Kres; v svaji so, svajo imajo med seboj, sie haben sich zerzankt, vzhŠt.
  86. svájati, -am, vb. impf. ad svaditi; s. se, hadern, Cig.; z nikom se ne svajajmo! Danj. (Posv. p.).
  87. svájavən, -vna, adj. zanksüchtig, ogr.- C.
  88. svájavnost, f. die Zanksucht, ogr.- C.
  89. svajevȃnje, n. das Zanken, Valj. (Rad).
  90. svajeváti, -ȗjem, vb. impf. = svajati, Npes.-Vraz, ogr.- M.
  91. svák, m. der Schwager; moj svak je moje sestre mož, BlKr., Vod. sp.
  92. svákinja, f. die Schwägerin; moja svakinja je mojega brata žena, toda navadno jo imenujejo nevesto, BlKr.
  93. svákovščina, f. = svaštvo, BlKr.; v svakovščini si biti, verschwägert sein, Svet. (Rok.).
  94. svȃljčək, -čka, m. dem. svaljek; 1) die Pille, Šol.; — 2) der Knollenkäfer (anthrenus scrophulariae), Erj. (Ž.).
  95. svȃljək, -ljka, m. 1) etwas zwischen den Händen Zusammengerolltes, Zusammengeknetetes, ein Klößchen; mati požveči otroku svaljek kruha, Gor.; dete, ki ne raste, je kakor svaljek, Gor.; Danijel vzame smole, sala in las, napravi svaljkov in jih drakonu meče, Ravn.- Valj. (Rad); — svaljki, die Stopfnudeln, Cig.; — 2) ein Knöllchen im Brot, eine nicht ausgebackene Stelle, Cig.; — 3) die Pille, Cig., Jan., DZ.; — 4) das Haarwülstchen, ein Wutzel Haare, Cig.; s. volne, Cig.; pri obleki se med podvlako in suknom delajo svaljki, Levst. (Rok.); svaljki, die von Unflat zusammengeklebte Wolle, die Klunkern, Cig.; — 5) das Büschel: nekaj svaljkov prediva, LjZv.; s. sena, Notr.
  96. svȃljkar, -rja, m. 1) der Pillendreher, Cig.; — 2) der Pillenkäfer (copris), Erj. (Z.).
  97. svȃljkast, adj. 1) Knöllchen enthaltend, klößig, Cig.; s. kruh, Cig.; — 2) wuckelig, wutzelig: črni svaljkasti lasje, Bes.
  98. svaljkáti, -ȃm, vb. impf. durch Rollen, Kneten abrunden, Klößchen, Röllchen bilden, Cig., C.; — testo se svaljka, im Teig bilden sich Knöllchen, Gor.
  99. svȃljnik, m. der Rittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.).
  100. svȃpljast, adj. flachfüßig, Cig.; — prim. švaplja.

   7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA