Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (8.101-8.200)

  1. suknarı̑ja, f. = suknarstvo.
  2. suknáriti, -ȃrim, vb. impf. das Tuchmacherhandwerk oder den Tuchhandel betreiben, Cig., Jan.
  3. suknárnica, f. 1) die Tuchfabrik, Cig., Jan.; — 2) der Tuchladen, die Tuchhandlung, Cig., Jan.
  4. suknárski, adj. die Tuchmacher oder Tuchhändler betreffend.
  5. suknȃrstvọ, n. das Tuchmacherhandwerk; — der Tuchhandel.
  6. suknàst, -ásta, adj. tuchartig, Cig.
  7. suknę̑n, adj. aus Tuch, tuchen, Tuch-: suknene hlače.
  8. suknenína, f. die Tuchware, Mur., Cig., Jan., C.; človek se oblači z volnato suknenino, Vrtov. (Km. k.).
  9. suknìč, -íča, m. ein Tuchlappen, Mur., Cig., Jan., Met.
  10. suknína, f. die Tuchware(n), C., Z.
  11. súkniti, sȗknem, vb. pf. zucken: strela sukne iz oblaka nizdolu, Vrt.
  12. sȗknja, f. 1) der Männerrock; zimska s.; gospodska, kmetska s.; — 2) die Erde, womit ein Kohlenmeiler bedeckt wird, das Gestübe, V.-Cig.
  13. suknjáč, m. ein Mann, der einen Rock zu tragen pflegt, C., Bes.; suknjač vodi za nos naša dekleta, Jurč.
  14. suknjáča, f. der Rock ( zaničlj.), Zv.; bes. ein langer, grober Rock, Z.
  15. sȗknje, n. = sukno, ogr.- Valj. (Rad).
  16. sȗknjica, f. dem. suknja, das Röckchen.
  17. sȗknjič, m. ein kurzer Rock, nur Hände und Rumpf bedeckend, die Jacke, C., jvzhŠt.
  18. suknọ̀, n. das Tuch; bukovo s., grobes Tuch; Cig.; tudi: sùknọ.
  19. suknostrı̑žəc, -žca, m. der Tuchscherer, Jan.
  20. suknostrı̑žnica, f. 1) die Tuchschererwerkstätte, C.; — 2) die Tuchschermaschine, DZ.
  21. suknostrı̑žnik, m. = suknostrižec, Guts.
  22. suknotkȃłəc, -łca, m. der Tuchweber, Jan.
  23. sȗł, -la, m. der Dunst, der Dampf, Hal.- C.; suli letijo (o soparici), C.
  24. suláč, m. = sulec, C.; ("seláč", Dict., Savinska dol).
  25. sȗləc, -lca, m. der Huchen (salmo hucho), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Kr.
  26. sulfāt, m. ein schwefelsaures Salz, das Sulphat: cinkov, kalcijev, železov s., Sen. (Fiz.).
  27. sulfīd, m. ein schwefeligsaures Salz, das Sulphid, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  28. sȗlica, f. die Lanze, der Spieß; — ( der Pfeil, Meg.- Mik., Mur.).
  29. sȗličar, -rja, m. der Lanzenträger, der Lanzenknecht, Cig., Jan., C., Jap. (Sv. p.), ZgD.
  30. sȗličarka, f. die Lanzenschlange (trigonocephalus), Erj. (Ž.).
  31. sȗličast, adj. lanzenförmig, Cig., Jan., nk.; lanzettförmig: s. list, Tuš. (R.), Zv.
  32. sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
  33. sȗličba, f. der Lanzenkampf, das Turnier, C.
  34. súličevəc, -vca, m. der Speerkies, Cig. (T.).
  35. sȗličica, f. dem. sulica; die Lanzette, Cig., Jan.; — der Schröpfschnapper, Cig.
  36. sȗličišče, n. der Lanzenstiel, C.
  37. sȗličnik, m. der Lanzenträger, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  38. súliti, -im, vb. impf. 1) = sipati, C.; — 2) s. se, qualmen: krop, hiša se suli, Hal.- C.; — ( prim. suti?).
  39. sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc- C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.- C.).
  40. sȗlkati, -am, vb. impf. stechen, C.
  41. sȗłnat, adj. dunstig, voll Qualm: hiša je sulnata (polna čada), Hal.- C.
  42. sūltan, m. 1) mohamedanski vladar, der Sultan; — 2) pasje ime.
  43. sūltanič, m. der Sultanssohn, Glas.
  44. sūltanka, f. die Sultanin, Jan.
  45. sȗm, m. der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; na sumu imeti koga, jemanden im Verdachte haben; sum bije, leti na koga, man hat jemanden im Verdacht; na s. devati koga, jemanden verdächtigen, nk.; sum gre, es verbreitet sich das Gerede, Cig.; — prim. sumen, m.
  46. sumānd, m. seštevanec, der Summand, Cel. (Ar.).
  47. sumȃrčica, f. der Tag des hl. Martinus: ob sumarčici so gosi tolste, Meg.- Mik.
  48. súmən, -mna, m. na sumnu se držati, auf der Hut sein, Škrinj.- Valj. (Rad).
  49. súmən, -mna, adj. 1) verdächtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; sumno blago, verdächtige Ware, Levst. (Nauk); — 2) argwöhnisch, eifersüchtig, Vod. (Izb. sp.).
  50. sumežljìv, -íva, adj. gerne verdächtigend, Mik.- Cig. (T.); argwöhnisch, Z.; — pogl. sumnežljiv.
  51. sumežljívost, f. der Argwohn, Cig. (T.).
  52. sumíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = sumničiti, Dol.
  53. súmiti, -im, vb. impf. argwöhnen; s. koga ali na koga, jemanden im Verdachte haben; — jaz bi si sumil, ich möchte vermuthen, Dol.- Svet. (Rok.); — pogl. sumneti.
  54. sȗmlja, f., C., Kremp.- M.; pogl. sumnja.
  55. sȗmljaj, m. der Verdachtsgrund, Jan.
  56. sumljáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) im Verdachte haben: s. se na koga, C.; — 2) sich hüten, sich inacht nehmen: sumljaj se hudega dela, (som-) Hal.- C.
  57. súmljenje, n. = sumnenje, Cig.
  58. sumljìv, -íva, adj. 1) argwöhnisch, Mur.; — eifersüchtig, Cig.; — 2) = sumen 1), verdächtig, Mur., Cig., Jan., nk.
  59. sumljı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtler, Cig.
  60. sumljívost, f. 1) die Geneigtheit zum Argwohn, Mur., Cig., Jan.; das Misstrauen, die Eifersucht, Cig., Jan.; — 2) = sumnost, die Verdächtigkeit, Cig., Jan.
  61. súmnẹnje, n. der Verdacht, die Muthmaßung, Meg.; — der Zweifel, Cig. (T.).
  62. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
  63. sȗmnež, m. der Verdacht, C.
  64. sumnežljìv, -íva, adj. argwöhnisch, Meg., C.
  65. sumnežljívost, f. der Hang zum Argwohn, C., Hip. (Orb.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
  66. sumníčiti, -ı̑čim, vb. impf. verdächtigen, C., nk.
  67. sumničljìv, -íva, adj. verdächtigend, C.
  68. sumnı̑čnik, m. der Verdächtiger, SlN.
  69. súmniti, -im, vb. impf. warnen: od takovih nas prorok sumni ali opomina, Krelj; nas nikdar nẹ́ pred božjim srdom sumnil ali, da bi se ga varovali, opominal, Krelj.
  70. sumnìv, -íva, adj. = sumen, argwöhnisch: mi smo njemu sumnivi, Krelj.
  71. sumnı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  72. sumnı̑vka, f. die Argwöhnische, die Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  73. sumnívost, f. der Hang zum Argwohn, die Eifersucht, C., Vod. (Izb. sp.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
  74. sȗmnja, f. die Muthmaßung, der Wahn, Cig., C.; v sumnji biti in misliti, in dem Wahne befangen sein und glauben, Krelj; — der Argwohn, der Verdacht, Guts., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Mik., nk.; sumnja leti na zatoženca od več strani ob enem, Levst. (Nauk); — der Zweifel, das Bedenken, V.-Cig., Jan., C.; brez sumnje, ohne Zweifel, Cig., Krelj; ljudje so v sumnji bili, Krelj.
  75. sumnjáč, m. der Zweifler: s. v verskih rečeh, der Glaubenszweifler, Cig.
  76. sumnjáti, -ȃm, vb. impf. argwöhnen, Zv.; muthmaßen, Cig., Žnid.; — zweifeln, C., Cig. (T.); — ahnen, Žnid.; — sumnja se mi, es scheint mir, V.-Cig.
  77. sumnjȃvəc, -vca, m. der Zweifler, Cig.
  78. sumnjìv, -íva, adj. 1) argwöhnisch, Z.; — 2) = sumen 1), verdächtig, Jan.; sumnjive prikazni, Erj. (Izb. sp.); hodil je sumnjivo okolo mene, Zv.
  79. sumnjı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, Z.
  80. sumnjívost, f. der Hang zum Argwohn: bridke dni napravlja s., Cv.; die Eifersucht: s. je večna spremljevavka ljubezni, Jurč.
  81. súmnost, f. die Verdächtigkeit, Cig.
  82. súmpor, m. der Schwefel, kajk.- Valj. (Rad); (sumper: da te sumper vzame! Pjk. [Črt.]).
  83. súmrak, m., pogl. somrak.
  84. sȗn, m. der Stoß, C., DZ., nk.
  85. sȗnəc, -nca, m. der Stoß, C.; kaka brca ali kak s. v rebra, LjZv.
  86. sȗnək, -nka, m. der Stoß, Mur., nk.
  87. sȗnež, m. ein gieriger Esser, der Vielfraß, C.
  88. súniti, sȗnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen, stoßen; v rebra, pod rebra koga s., jemandem einen Rippenstoß geben; z nogo koga s., einen Fußstoß geben; od sebe s., wegstoßen; sovražnika raz konja s., den Feind vom Pferde herabstechen, Cig.; — 2) gierig verzehren, C.; ti bi rad le kaj dobrega sunil, Št.- Z.; (v tem pomenu tudi vb. impf., C.).
  89. sȗnljaj, m. der Stoß, der Schupf, Cig., Jan.
  90. sunljáti, -ȃm, vb. impf. gierig essen, C.
  91. sȗntati, -am, vb. impf. gierig essen, C.
  92. superoksīd, m. prekis, das Superoxyd ( chem.), Cig. (T.).
  93. supīn, m. namenilnik, das Supinum ( gramm.), Jan.
  94. sȗplje, f. pl. eine Art Kinderschlitten aus zwei Brettern, Dol.- M.
  95. sūr, adj. fahlgrau, Habd.- Mik., C.; — bräunlich, Z.; — tudi hs.; iz tur., Mik. (Et.).
  96. súra, f. ein großer Sack, C.; der Strohsack, Jarn., Jan., C.; — prim. kor.-nem. zurre, großer Sack von grober Leinwand, C., Štrek. (Arch.).
  97. sūrast, adj. bräunlich, Z.
  98. súričar, -rja, m. der Mennigbrenner, Cig.
  99. suričárnica, f. die Mennighütte, Cig.
  100. súrik, m. der Mennig, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); — stsl., rus.

   7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA