Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (801-900)

  1. scvŕkati se, -cvȓkam se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
  2. scvŕkniti se, -cvȓknem se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
  3. scvŕliti se, -im se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
  4. sčakalíšče, n. = sčakovališče, Jan., Fr.- C.
  5. sčákati se, -čȃkam se, vb. pf. bis zur Zusammenkunft warten, C.
  6. sčakovalíšče, n. der Rendezvousplatz, C.
  7. sčakovȃnje, n. das Erwarten ( z. B. bei einem Rendezvous), jvzhŠt.
  8. sčakováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad sčakati se; auf einander warten, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; tu se zaljubljeni svet sčakuje, hier haben die verliebten Leute ihr Stelldichein, Levst. (Zb. sp.).
  9. sčȃsoma, adv. mit der Zeit, allmählich, Mur., Cig., nk.
  10. sčəčkáti, -ȃm, vb. pf. zusammenkritzeln, Cig.
  11. sčę́diti, -čę̑dim, vb. pf. = sčedniti, C.
  12. sčę́dniti, -čę̑dnim, vb. pf. gescheit machen, klug machen, C.; — s. se, gescheit werden, klug werden, zur Einsicht gelangen, C., Zora- C.
  13. sčéniti se, sčę́nem se, vb. pf. niederhocken, Cig., Jan., Slom.- C.; Tomaž se Jezusu k nogam sčene, Ravn.; zusammensinken, Lašče- Levst. (M.); kmalu bi se bila na mestu sčenila, Burg.; (pod bremenom) s. se, Jarn.
  14. sčẹ́pati se, -čę̑pam, -pljem se, vb. impf. ad sčeniti se, Jan.
  15. 1. sčésati, sčę́šem, vb. pf. durch Kämmen herabbringen, herabkämmen; prah z glave s.
  16. 2. sčésati, sčę́šem, vb. pf. zusammenkämmen: lase z glavnikom s.
  17. 3. sčésati, sčę́šem, vb. pf. aufstriegeln, aufkämmen, Cig.; sukno s., das Tuch mit Karden rauh machen, Cig.; — ( nam. vz-).
  18. sčę̑sək, -ska, m. = česek, ein Splitter ( z. B. von Holz), Z., vzhŠt.- C.
  19. sčetvę́riti, -ę̑rim, vb. pf., nam. razčetveriti, V.-Cig.
  20. sčı̑mžati, -am, vb. pf. = izčimžati; mager machen; sčimžan, abgemagert, Z.
  21. sčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžiti, mager machen: sčimženo telo, abgezehrter Leib, Cig.
  22. sčı̑noma, adv. = docela, do konca, ganz: gosenice so zelje sčinoma pojedle, Tolm.- Erj. (Torb.).
  23. sčı̑sloma, adv. genau, C.
  24. sčísta, adv. = s čista, ganz, C.
  25. sčı̑stoma, adv. ganz, C.; vse s., Svet. (Rok.).
  26. sčmážiti, -čmȃžim, vb. pf. zusammenschmoren: skuhati in s., Zora.
  27. sčǫ̑rbati, -am, vb. pf. verpantschen: s. vino, C.
  28. sčrčkáti, -ȃm, vb. pf. zusammenkritzeln, vzhŠt.
  29. sčŕstviti, -im, vb. pf. = sčvrstiti, Mur.
  30. sčútiti se, -im se, vb. pf. (nach einer Ohnmact) zur Besinnung kommen, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzč-).
  31. sčvrstíti, -ím, vb. pf. erfrischen, Z.; aufmuntern, Cig.
  32. sə̀, praep. = 1. in 2. s (pred črkami s, š, z, ž); sə strehe, sə svojimi, seznaniti se, sešteti, sežgati.
  33. sè, pron. sich; prim. sebe.
  34. sè, adv. = sem, her, C.; pogledaj se! schau her! C.
  35. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
  36. sebeljúbən, -bna, adj. eigenliebig, egoistisch, Cig.; vsak človek je nekoliko sebeljuben, Jurč.
  37. sebeljȗbje, n. die Eigenliebe, C.
  38. sebẹ́nica, f. die Inwohnerin, Cig.
  39. sebẹ́nik, m. der Inwohner, Cig.; — pogl. osebenjek.
  40. sebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, LjZv.; — pogl. osebenjek.
  41. sebẹ́njkati, -am, vb. impf. = sebenjkovati: einsam da stehen: tu in tam sebenjkajo še po samem drevesa, Bes.
  42. sebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, LjZv.
  43. sebevìd, -vída, m. der Doppelgänger, Levst. (Zb. sp.); — hs.
  44. sebíčən, -čna, adj. eigennützig, selbstsüchtig, egoistisch.
  45. sebı̑čnež, m. der Selbstsüchtige, der Egoist.
  46. sebı̑čnica, f. die Selbstsüchtige, die Eigennützige.
  47. sebı̑čnik, m. der Selbstsüchtige, der Eigennützige, der Egoist.
  48. sebíčnost, f. die Eigennützigkeit, der Egoismus.
  49. sebiràd, -ráda, adj. selbstsüchtig, ogr.- C.
  50. sebirádost, f. der Eigennutz, ogr.- C.
  51. sebı̑tən, -tna, adj. ledig: v sebitnem stanu, Vrtov. (Km. k.).
  52. sebı̑təv, -tve, f. die Absonderung, die Trennung, Levst. (Pril.).
  53. sę́biti, -im, vb. impf. absondern, isolieren, Jan., Nov., Notr.- Levst. (M.); s. se, sich absondern, Z., Svet. (Rok.), Notr.- Levst. (Rok.).
  54. sẹ̑č, -ı̑, f. 1) der Holzschlag (ein abgeholzter Theil des Waldes), Cig., Jan., C.; — 2) ein lebendiger Zaun, Cig., Jan., Rib.- Mik., Levst. (Cest.), LjZv.; pletena seč, Levst. (Močv.); vrt je bil zagrajen z živo sečjo, Zv.; das Dickicht: stala je prostrana seč, koder se razteže zdaj najlepša oranica, LjZv.; — 3) die Mahd, Cig., Jan., Mik.; — 4) die Metzelei, Jan., C.
  55. sẹ̑č, m. das Gehack, Mik.
  56. sə̀č, səča, m. der Harn, Habd.- Mik., Erj. (Som.); slano je kakor seč, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. sač.
  57. sẹ́ča, f. 1) = seč f., der Holzschlag, Cig., Fr.- C.; — 2) ein lebendiger Zaun, ogr.- C., Raič ( Let.); plotovi in seče, Nov.; — das Jungholz, das Dickicht, ogr.- C.; — 3) die Mahd, Guts., Cig., Jan., C., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.); — = travnik v planini, Poh.; — 4) das Gemetzel, Jurč. (Tug.), Vrt.
  58. sẹčȃn, -čnà, m. der Monat Februar, Meg., Dict., Kast., Svet. (Rok.), Dol.
  59. sẹčȃnj, -čnjà, m. = sečan, Dol.
  60. sẹ́čən, -čna, m. = sečan, der Monat Februar, Vrt.; prvi dan meseca sečna, Trub. (Post.).
  61. sẹ́čən, -čna, adj. 1) zum Hacken gehörig: sẹ̑čni mesec, der Holzschlagemonat, der Februar, ogr.- C., Z.; — sečno mesto, das Hochgericht, ogr.- C.; — sečno orožje, zum Hauen dienende Waffe, das Kurzgewehr, Cig.; — Schnitt-: sečna ploskev, die Schnittfläche ( math.), Cig. (T.); — 2) schlagbar, fällbar (o gozdu), Cig., Jan.
  62. sẹ́čənj, -čnja, m. = sečan, C.
  63. sẹ́čenje, n. das Mähen, Jarn., Z.
  64. sẹ̑čəv, -čve, f. = sečenje, die Mahd, Z.
  65. sẹ́čevina, f. die Mahd, Vrsno (pod Krnom)- Erj. (Torb.).
  66. səčevòd, -vǫ́da, m. der Harnleiter, Erj. (Som.).
  67. sẹ́či, sẹ́čem, vb. impf. 1) = sekati: Tod sekla bodo bridka jekla, Greg.; — umhauen, fällen: drevesa s., C., M., Tolm.; — 2) mähen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm., Kor.; Zdaj kleplje koso, Zdaj seče ž njo travo, Npes.-K.
  68. sę́či, sę́žem, vb. pf. den Arm nach einem Ziele ausstrecken, langen; s. pod posteljo, pod mizo; z roko v žep s., mit der Hand in die Tasche fahren; v roko s. komu, jemandem die Hand reichen; v roke sva si segla, wir reichten uns die Hände; memo s., fehlgreifen; s. črez kaj, überlangen; s. po kaj, po čem, nach etwas greifen, langen; seči po klobuk; seči po meč, Preš.; po tujem s., fremdes Gut angreifen; s. komu na blago, jemandes Gut confiscieren, Dict.; k delu s., zugreifen, Fr.- C.; — s. komu v besedo, jemandem ins Wort fallen; s. komu v delo, v opravilo, einem andern ins Handwerk, ins Amt greifen, Cig.; s. v tuje pravice, einen Eingriff thun in fremde Rechte; — s. do dna, bis zum Boden langen: ne sežem do dna; globoko s., tief hinein greifen; daleč s., weit ausholen; — reichen; daleč s., weit reichen; s. do —, bis — reichen; tvoje usmiljenje seže do nebes, Trav.- Valj. (Rad); naša pamet tako daleč ne seže, Škrb.- Valj. (Rad); — s. v srce, zu Herzen gehen.
  69. sẹ̑čina, f. der Holzschlag, C., Fr.- C.; sekam v svoji sečini, Z.
  70. sẹ̑čje, n. der Holzschlag, Cig.
  71. sẹ̑čka, f. das Häcksel, der Häckerling, ogr.- C., Valj. (Rad).
  72. sẹ̑čnica, f. die Secante ( math.), Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  73. sẹ̑čnik, m. 1) ein zum Schlagen geeigneter Wald, der Schlagwald, Blc.-C.; — 2) = kosec, Guts.
  74. səčnína, f. der Harnstoff, Erj. (Som.).
  75. sẹ̑čnja, f. 1) das Holzfällen, C.; o sečnji, zur Holzschlagszeit, Cig.; s. drevja, Navr. (Let.); — 2) der Schlag (del gozda, odločen v sekanje), Goriš., Idrija- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) sečnja (mesa), die Ausschrotung (des Fleisches), C.
  76. sẹ́čnost, f. die Schlagbarkeit, Cig.
  77. 1. sẹ̀d, sẹ́da, m. 1) das Sitzen, Habd.- Mik.; — 2) der Sitz: prve sede si izbirati, C.
  78. 2. sed, m. das Stopfwachs, das Pichwachs der Bienen, Št.- Cig. (?).
  79. sẹ̑d, -ı̑, f. der Hühnersitz: kokoši idejo na sed, kajk.- Valj. (Rad), BlKr.- Let.
  80. sẹ̑d, sẹ́da, adj. grau, Mur.- Cig., Jan., C.; seda glava, Kras- Erj. (Torb.).
  81. sədàj, adv. = zdaj, jetzt; po sedaj, künftighin, DZ., Levst. (Cest., Pril.); — (pri starejših pisateljih: "sadaj"; seda [səda], Cirk.- Baud.).
  82. sẹdáłce, n. dem. sedalo; das Sitzlein, Cig.
  83. sẹdálišče, n. der Sitzplatz, der Sitz, Cig., ogr.- Valj. (Rad), Ev. (Rok.), Umek ( Let.), Raič (Slov.); da bi hudič dalje svoje sedališče in prebivališče mogel ohraniti, Trub. (Post.); — tudi: sẹdalíšče.
  84. sẹdȃłka, f. sedalke, Sitzfüße ( zool.), Cig. (T.).
  85. sẹdȃłnica, f. 1) das Sitzkissen, Cig.; — 2) die Stütze, der Fuß (einer Schiffsbank), Cig.
  86. sẹdálọ, n. 1) das Gesäß, der Hintere, Mur., Cig., Jan., nk.; z bičem je udrihal po ovčarjevem sedalu, Jurč.; — 2) das Ding, worauf man sitzt, der Sitz, Cig., Jan., C.; na prvih sedalih pri večerjah sedeti, Trub. (Post.); der Sitz in einer Sänfte, Dalm.; voz z dvema sedaloma (zweisitzig), Cig.; — der Schlafort der Hühner, C.; — die Schiffsbank, Cig.; — zahodno s., der Leibstuhl, Levst. (Pril.).
  87. sədánjak, m. das Präsens ( gramm.), Erj. (Torb.).
  88. sədanjesvẹ́tən, -tna, adj. = na sedanjem (tem) svetu se vršeč, irdisch: sedanjesvetna in večna kazen, Schönl.
  89. sədánji, adj. = zdanji, jetzig, gegenwärtig; s. vek, nk.; sedanja cena, der laufende Preis, Cig. (T.); sedanja ura nam je znana, poslešnje ne vemo, Fr.- C.; s. čas, das Präsens ( gramm.).
  90. sədánjik, m. 1) der Jetztlebende: mi sedanjiki, Zv.; — 2) das Präsens ( gramm.), Jan., nk.
  91. sədánjost, f. die Gegenwart, Cig., Jan., nk.
  92. sədánjščina, f. die jetzige Zeit, das jetzige Leben, Fr.- C.
  93. sẹ́dast, adj. graulich, Cig.
  94. sədášnji, adj. = sedanji, Cig., (sad-) Dict., Trub., Dalm.
  95. sẹ́dati, -am, vb. impf. ad sesti; sich setzen, sich niederlassen; kadar bodeš povabljen, ne sedaj na prvo mesto! Krelj; ob potu seda na rob hriba dan na dan, Ravn.; ptiči sedajo na drevje; vrana k vrani seda, C.
  96. sẹ̑dəc, -dca, m. der Sitzer, Cig., Jan.
  97. sẹdę̑čki, adv. sitzend, sitzenderweise, ogr.- C., Mik., jvzhŠt.
  98. sédəłce, n. dem. sedlo; ein kleiner Sattel.
  99. sẹdẹlíšče, n. = sedališče, der Sitz, Trub., Dalm.; zgoranja sedelišča izbirati, Schönl.; — der Hühnersitz, Fr.- C.
  100. sédəłnik, m. das Sattelpferd, C.

   301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA