Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (79.939-80.038)

  1. žužełkoznȃvəc, -vca, m. der Entomolog, Levst. (Nauk).
  2. žúžənj, -žnja, m. das Geschwätz, Tolm.
  3. žuževína, f. die Refoscorebe, C., Z.
  4. žúžica, f. das Goldkäferchen, Mik.
  5. žužkojẹ̀d, -jẹ́da, m. žužkojedi, Insectenfresser (insectivora), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
  6. 1. žȗžlja, f. 1) der Mauschler, Z.; človek, ki veliko tja v en dan govori in klobuštra, BlKr.; — 2) die Waldlerche (alauda silvestris), C.
  7. žužljáti, -ȃm, vb. impf. säuseln, Jan.; (žež-), V.-Cig.; langweilig stammeln, (žež-) BlKr.; — säumig etwas thun, zaudern, Mur., Cig., Jan.
  8. žužljàv, -áva, adj. saumselig, zauderhaft, Mur.- Cig., Jan.
  9. žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
  10. žužnjáč, m. = pri delu zelo počasen človek, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  11. žužnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) murmeln: potoček žužnja, Z.; schwätzen, Z., Vod. (Izb. sp.), Tolm.; undeutlich plappern, stammeln, Svet. (Rok.); durch die Nase reden, C., Z.; — 2) langsam etwas thun, saumselig arbeiten, C., Svet. (Rok.).
  12. žužnjàv, -áva, adj. stammelnd, lispelnd: ž. glas, eine Zischelstimme, Cig.; lästig schwätzend, Z.
  13. žužnjȃvəc, -vca, m. der undeutlich, langsam redet oder saumselig arbeitet, Cig.
  14. žužúr, -rja, m. der Speckkäfer (dermestes sp.), Novake nad Cerknim- Erj. (Torb.).
  15. žvádər, -dra, m. die Rindswamme, die Quabbe, Cig., C.
  16. žvȃg, m. der Feuerschwamm, Cig., Jan., C., Goriška ok., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. stsl.: svagarь jestь guba i trъstъ, Mik.
  17. žvála, f. das Gebiss am Pferdezaum, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: pl. žvale, Mur., Cig., Jan., BlKr., Valj. (Rad), jvzhŠt.
  18. žváliti, -im, vb. impf. ž. konja, dem Pferde das Gebiss anlegen, Cig., C.
  19. žvȃłnik, m. das Kinneisen, C.
  20. žvaníkəlj, -klja, m. die Fetthenne (sedum), Jan., Medv. (Rok.); — prim. ženikelj.
  21. žvápiti, -im, vb. impf. kauend essen, mit vollem Munde o. ungeschickt essen: jesti in ž., Fr.- C.
  22. žváriti, -im, vb. impf. schwer kauen (= po ustih valjati pa ne moči razžvečiti), Polj.
  23. žvę́čenje, n. das Kauen.
  24. žvečílọ, n. das Kauwerkzeug, Cig. (T.).
  25. žvę́čiti, -im, vb. impf. 1) kauen; skorjo kruha ž.; — 2) plauschen, schwätzen, Cig.
  26. žvę̑gla, f. die Hirtenpfeife; ž. stranščica, Raič ( Let.); — prim. stvn. suegala, suegila, die Schwegel, Mik. (Et.).
  27. žvegláč, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig.
  28. žveglár, -rja, m. = žveglač, C.; der Flötenspieler, ogr.- Valj. (Rad).
  29. žvegláriti, -ȃrim, vb. impf. auf der Hirtenflöte spielen, C., M.
  30. žvegláti, -ȃm, vb. impf. 1) auf der Hirtenflöte spielen, Cig., Jan.; — 2) schwätzen, plappern, KrGora.
  31. žveglȃvəc, -vca, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig., Jan.
  32. žvę́ka, f. die Plaudertasche, M.
  33. žvekȃnje, n. 1) das Kauen; — 2) das Geschwätz, das Gewäsch, Cig.
  34. žvekáti, -kȃm, žvę́čem, vb. impf. 1) kauen; — 2) schwätzen, C.
  35. žvekȃvəc, -vca, m. 1) der Kauer, Jan.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
  36. žvekȃvka, f. (mišca) ž., der Kaumuskel, Erj. (Som.).
  37. žvę̑kavt, m. 1) der Kauer, Cig.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
  38. žveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) kleinweise kauen, C.; — 2) schwätzen, Fr.- C.
  39. žvelíncati, -am, vb. impf. kleinweise kauen und beißen, C.
  40. žveljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam kauend essen, ungeschickt essen, C.; — 2) langweilig, saumselig etwas thun, C.
  41. žveljàv, -áva, adj. langsam beim Essen, C.
  42. žveljȃvəc, -vca, m. ein langsamer Esser, C.
  43. žveljkáti, -ȃm, vb. impf. = žvelincati: On ga (mesa) ne žveči, ga ne žveljka, Ga prekucne, da velja, Npes.-K.
  44. žvę́ngəlj, -glja, (-gəljna), m. der "Schwengel", Mur., C.; — der Eiszapfen, Mur., C.; — iz nem.
  45. žvę́nkəlj, -klja, (-kəljna), m. = žvengelj, der Glockenschwengel, Cig., C., M.; zvonec brez žvenkeljna, Ben.- Kl.
  46. žvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, das Geklirre, Jan., nk.; mečev se čuje žvenket, Zv.
  47. žvenketȃnje, n. das Klingeln, das Klirren; ž. orožja.
  48. žvenkljȃnje, n. das Klingeln, das Geklingel; das Schellengeläute.
  49. žvenkljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen.
  50. žveplár, -rja, m. 1) der Schwefelarbeiter, Cig.; — 2) rumeni ž., der Schwefelkäfer (cistella sulphurea), Erj. (Z.).
  51. žveplárnica, f. die Schwefelhütte, Cig.
  52. žvepláti, -ȃm, vb. impf. mit Schwefel behandeln, schwefeln; plesnjavo grozdje žveplajo; ž. čebelne roje, Navr. (Spom.).
  53. žvépləc, -pləca, m. das Sulfid, Cig. (T.); ogljenčev ž., der Schwefelkohlenstoff, DZ.
  54. žveplę̑n, adj. Schwefel-, schwefelig; žepleni cvet, die Schwefelblume, Erj. (Min.); žeplena kislina, die Schwefelsäure, Jan., Cig. (T.); žeplena sol, das Schwefelsalz, Cig. (T.); žvepleni vrelec, die Schwefelquelle, Jes.
  55. žveplę̑nat, adj. schwefelig, schwefelreich, Cig., Jan.
  56. žvepleníca, f. das Schwefelhölzchen, Mur., Cig.
  57. žveplenı̑čar, -rja, m. der Schwefelhölzchenmacher, der Schwefelhölzchenverkäufer, Cig.
  58. žveplę́nka, f. das Schwefelhölzchen.
  59. žveplenorumèn, -éna, adj. schwefelgelb.
  60. žveplíce, f. pl. das Schwefelbergwerk, C.
  61. žveplíti, -ím, vb. impf. = žveplati, schwefeln, Cig., Jan., Cig. (T.); grozdje ž., Levst. (Rok.); sode, vino ž., Cig.
  62. žvepljénje, n. die Schwefelung, Cig.
  63. žvéplọ, n. der Schwefel; z žveplom kaditi kaj; — prim. stvn. suëfal, Mik. (Et.).
  64. žveplobljúvən, -vna, adj. ž. ognjenik, der Schwefelkrater, Cig. (T.), Jes.
  65. žvéplov, adj. Schwefel-, Jan. (H.).
  66. žvéplovəc, -vca, m. das Sulfür, Jan. (H.).
  67. žvę̑rca, f. 1) die Wagenschmiere, vzhŠt.- C.; — 2) neka mešanica za črnjenje belih niti, die Schneiderschwärze, Dol.; — 3) psovka za človeka ali stvar, ki ni nič vredna, Levst. (Rok.); — iz nem. Schwärze.
  68. žvę̑rga, f. der Mauldrescher, ein lästiger Schwätzer, Cig., M., Gor.
  69. žvergálọ, n. der Schwätzer, M.
  70. žvę̑rgati, -am, vb. impf. plappern, plauschen, Cig., Jan.; — prim. žveriti.
  71. žvę́rgavəc, -vca, m. der Salbader, Jan.
  72. žvę́riti, -im, vb. impf. kauen, Vas Krn- Erj. (Torb.); krava staro usnje žveri, Polj.
  73. žvı̑glja, f. die Kothsuppe, Cig., Jan., Ravn.- M., BlKr.
  74. žvingljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen: otroci z zvončki žvingljajo, BlKr.- C.; — zwitschern, vzhŠt.- C.; ptice žvingljajo, Glas.
  75. žvı̑plja, f. die Klinke, Jan., Laško ( Št.)- Glas.
  76. žvı̑rglja, f. der Hausröthling (silvia [motacilla] Tithys), Frey. (F.).
  77. žvı̑rkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern: voda v škornjih žvirka, C.
  78. žvízdati, -am, vb. impf. 1) = žvižgati, SlGor.- C.; — 2) sauer sein: vino žvizda, SlGor.- C.
  79. žvı̑zdəc, -zdeca, m. = žvižgec, saurer Wein, C.
  80. žvı̑žg, m. der Pfiff; — das Pfeifen: loviti rake na žvižg, Erj. (Izb. sp.).
  81. žvı̑žga, f. das Gepfeife, C., SlN.
  82. žvížgalica, f. das Pfeifen, die Pfeiferei, Cig.
  83. žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
  84. žvížgavəc, -vca, m. 1) der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig., Jan.; — 2) gad ž., die Zischnatter, Cig.; — 3) ein saurer Wein, C., Dol.- LjZv., jvzhŠt.; — 4) neka jed iz češpelj, Gor.
  85. žvížgavka, f. 1) die Pfeiferin, Cig.; — 2) žvižgȃvka, die Pfeifente (anas Penelope), Cig., Frey. (F.); — 3) denar, katerega botri svojim krščencem o veliki noči darujejo, Št.- Glas.
  86. žvı̑žgəc, -gəca, m. 1) der Pfiff, C.; — 2) ein saurer Wein, C.
  87. žvižgljáti, -ȃm, vb. impf. pfeifen: Poslušam moj'ga, K' na polju žvižglja, Npes.-K.; — zwitschern, C., M.
  88. žvížgniti, žvı̑žgnem, vb. pf. einen Pfiff thun, Cig.; žvižgnil je svojemu konju, Let.
  89. žvóknọ, n. das Ofenloch, Cig., Jan.; das Feuerloch, (tudi: žvoknọ̀) Valj. (Rad); — prim. žekno, žoltno.
  90. žvórəc, -rca, m. das Bohrerheft, C.
  91. žvrčȃnje, n. das Rieseln, Cig.
  92. žvŕčati, -ím, vb. impf. rieseln, Cig.; summen, Jan., Let.
  93. žvrgláti, -ȃm, vb. impf. 1) rieseln, Cig.; — 2) orgeln, leiern, Mur., C.; trällern, wirbeln, Mur.; zwitschern, C., Z.; — prim. bav. schwegeln = pfeifen, Levst. (Rok.).
  94. žvrgolẹ̑nje, n. das Gezwitscher.
  95. žvrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, trillern, wirbeln; — prim. žvrglati.
  96. žvrgolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern pflegen, nk.
  97. žvr̀k, interj. platsch! C.
  98. žvŕkalica, f. die Spritze, C.
  99. žvŕkati, žvȓkam, vb. impf. spritzen, C.; po vodi ž., im Wasser pritscheln, Z.; — prim. švrkati.
  100. žvȓklja, f. der Quirl, der Sprudler, Cig., Kanalsko- Erj. (Torb.), Vod. (Izb. sp.).

   79.039 79.139 79.239 79.339 79.439 79.539 79.639 79.739 79.839 79.939


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA