s (79.839-79.938)

79839. žrénje, n. das Fressen.
79840. žrẹ́ti, žrèm, vb. impf. fressen; gierig essen; zaničljivo nam. jesti: celo noč so žrli in pijačili.
79841. žr̀g, žŕga, m. der Sarg, C., Mik.; — pogl. žerf.
79842. žr̀h, žŕha, m. der Sarkophag, die Grust, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — pogl. žerh.
79843. žrlı̑n, m. = koš, der Rückenkorb, Bes.
79844. žŕlọ, n. 1) = žrelo, der Schlund, C.; — 2) das Flugloch des Bienenstockes, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
79845. žȓmlja, f. die Handmühle, Dict., C., Mik., Valj. (Rad); večino zrnja v Istri z žrmlje zmeljo, SlN.; — tudi pl. žrmlje, Z., vzhŠt.; iz: žrnvlja, Mik.; stsl. žrъny.
79846. žȓmljica, f. dem. žrmlja; 1) eine kleine Handmühle, vzhŠt.; — 2) der Augenstein der Krebse, vzhŠt.- C.
79847. žŕniti, -im, vb. impf. auf der Handmühle mahlen, Rib.- Mik.; žrnjena moka, SlN.- C.
79848. žrnǫ́vəc, -vca, m. das Heidekraut (calluna vulgaris), Rodik, Obrov, Pod Gradom- Erj. (Torb.).
79849. žrnovína, f. der Mühlsteinbruch, UčT.
79850. žrnovščák, m. der Treibstock für die Handmühle, Hal.- C.
79851. žŕtati, -am, vb. impf. täuschen, übervortheilen, Meg.- C., Mur., Cig.
79852. žrtjè, n. das Fressen, Mur., Cig., Jan., Trub.- Mik., Valj. (Rad); ž. in pijančevanje, Slom.
79853. žȓtnik, m. der Prasser, C.
79854. žȓtva, f. das Opfer, Cig., Jan., nk.; — ( fig.) das Opfer: ž. svobode, sužnosti, nk.; — stsl.
79855. žȓtvən, -tvəna, adj. Opfer-: žrtvena gostba, das Opfermahl, Cig. (T.).
79856. žȓtvenica, f. das Opfergefäß, Jan. (H.); — stsl.
79857. žȓtvenik, m. der Opferaltar, Cig., Jan., nk.; — stsl.
79858. žrtvína, f. der Opfergegenstand, C.
79859. žrtvíšče, n. die Opferstätte, Zora- C.
79860. žrtvovȃnje, n. das Opfern, nk.; — die Aufopferung, nk.
79861. žrtvováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Jan., nk.; — ž. se, sich opfern, Jan., nk.
79862. žubòr, -óra, m. das Gelispel, Z.; — ž. čvrstih listov v gozdu, Vrt.; — das Rieseln, C.; — hs.
79863. žubórən, -rna, adj. rauschend, rieselnd: ž. potok, Vrt.
79864. žuboríti, -ím, vb. impf. murmeln, rieseln, säuseln, lispeln, Cig., Jan., Z., Levst. (M.); (ževoriti, Štrek.).
79865. žuboríž, m. das Gezwitscher: otroci imajo tak žuboriž med sabo, Gor.
79866. žúčati, -ím, vb. impf. summen, C.
79867. 1. žúga, f. 1) die Drohung, C.; — 2) der Muck, ni slišal niti čmrhe niti žuge, Let.
79868. 2. žȗga, f. tako zovejo gosi, C., Št.- Valj. (Rad).
79869. žugáłən, -łna, adj. drohend, Droh-, Cig., Jan.; žugȃłnọ pismo, der Drohbrief, nk.
79870. žúganje, n. das Drohen, die Drohung.
79871. žúgati, žȗgam, vb. impf. 1) drohen; ž. komu; s prstom ž. komu; — (= bevorstehen): žuga mu nesreča, Cig.; — 2) ž. koga, fordern: dolžnika ž., C.; auffordern, antreiben: žugal me je, da pojdiva v gostilnico, Gor.; — chicanieren, necken, Mur.; — prositi: očeta sem kruha žugal, Polj.
79872. žúgavəc, -vca, m. 1) der Droher, Cig., Jan.; — 2) der Zeigefinger, V.-Cig., C.; z žugavcem pod palcem pomencati, Glas.
79873. žȗgica, f. dem. žuga; tako zovejo mlade gosi in race, C., BlKr., vzhŠt.
79874. 1. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; ne žugni mi! Lašče- Erj. (Torb.); besedice ni žugnil, Zv.
79875. 2. žúgniti, žȗgnem, vb. pf. zusammenfallen, zusammensinken, C.; bolnik žugne, der Kranke fällt vor Schwäche zusammen, C.
79876. žȗh, m. der Wucher, die Wucherzinsen, Guts., Trub.; na ž. dati denarje, Trub.; — prim. srvn. gesuoch = Zinsen, Mik.
79877. žȗkva, f. spanischer Ginster (spartium junceum), Mik., Medv. (Rok.); die Bandweide (salix vitellina), Z., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. it. giunco (Binse), Mik. (Et.).
79878. žȗləc, -lca, m. 1) der Geizhals, Cig., M., C.; — 2) der Todtengräber, Guts., V.-Cig., Jan.; — der Leichenträger, V.-Cig.
79879. žȗlej, m. der Langsame, der Zauderer, Guts., Z.
79880. žúlica, f. = postružnica, postružnik 1), Rogatec- C.
79881. žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — ( pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — trinken ( zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
79882. žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.- Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.
79883. žúljati, -am, vb. impf. 1) = žuliti 1): žuljati in treti kožo s kredo, Vrt.; — 2) langsam etwas thun, C.
79884. žúljav, adj. 1) schwielig; žuljave roke; — 2) langsam, langweilig, Jan.
79885. žúljavəc, -vca, m. der Langsame, der Zauderer, Guts.- Cig., Jan.
79886. žúljenje, n. das Reiben und Drücken; — ( fig.) die Erpressungen, ZgD.
79887. žúljevka, f. der Gamander (teucrium chamaedrys), SlGor., ogr.- C.
79888. žȗljnat, adj. schwielig, Mur., Cig., Jan.
79889. žȗlka, f. = žulica, Rogatec- C.; = ein Batzen (Laibchen) Brot, (žuljka) Jan., Z.; — die Semmel, Št.- Cig.
79890. žumāra, f. die Zwergpalme (chamaerops humilis), Z.; narediti kaj iz lesa palme žumare, Vrt.; — prim. it. giumarra, die Stechpalme.
79891. 1. žúpa, f. 1) der Gemeindecongress, Bohinj ( Gor.)- Mik.; v župo iti, Bohinj- Svet. (Rok.); — 2) der Gau, Jan., Cig. (T.); der Bezirk, C.; — die Pfarre, Jan., nk.; ( hs.).
79892. 2. žúpa, f. die Suppe; — die Mostsuppe, Dict., Dol., jvzhŠt.; — iz nem.
79893. 1. župàn, -ána, m. der Amtmann, der Schultheis, der Dorfrichter, Meg.- Mik.; (= decano), Alas.; — der Frohnvogt, Dalm.; = grajski služabnik, LjZv.; — der Gemeindevorsteher, der Bürgermeister; — župana igrati se, župana vleči, das Mühlenspiel spielen, Levst. (Rok.); ( nav. špano vleči); — der Gaugraf, Cig. (T.); — der Gespan, Jan.; veliki župan, der Obergespan, nk.; ( hs.).
79894. 2. župàn, -ána, m. = županec, der Schuhfleck, Cig., Jan., C., Bes.- C.
79895. župȃnati, -am, vb. impf. tudi: ž. se, das Mühlenspiel spielen, (žəp-, šp-) Lašče- Levst. (Rok.).
79896. župánčiti, -ȃnčim, vb. impf. mit ledernen Flecken besetzen, M.
79897. županè, -ę́ta, m. der Sohn des župan, Mik.
79898. župȃnəc, -nca, m. 1) ein lederner Fleck am Oberleder des Schuhes, Dict., Cig., Jan., M., C., Lašče- Erj. (Torb.), Vrt.; ž. ali zaplato prišiti, Jurč.; županec pri župancu, jvzhŠt.; — das Flickwort, V.-Cig.; — 2) županci, eine Art Birnen, C.; — prim. hs. župa, eine Art Kleid, srlat. jupa, Mik. (Et.).
79899. županı̑ja, f. die Gespanschaft, das Comitat, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
79900. župánja, f. die Frau des župan, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Štrek.; mati županja, Erj. (Izb. sp.), Jurč.; (tudi v narodnih pesnih in ribniških smešnicah).
79901. župȃnji, adj. = županov: županja hči, Npes. ( Gor.)- Kres; — = županski: županje dolžnosti, Levst. (Nauk).
79902. župánovka, f. = županja, Levst. (Rok.).
79903. 1. žúpən, -pna, adj. 1) Gau-: žȗpna ustava, die Gauverfassung, Cig. (T.); — 2) Pfarr-, Jan., nk.; župna hiša, Str.; župni urad, nk.; ( hs.).
79904. 2. žúpən, -pna, adj. Suppen-.
79905. župljàn, -ána, m. das Pfarrkind, Jan., C., Vrt., nk.
79906. 1. žȗpnica, f. 1) župnice so grajske njive, katere so grajščaki dajali županom v užitek, a lastnina je bila grajska, Levst. (Rok.); das vom jeweiligen Bürgermeister benutzte Grundstück, Rib.- Levst. (M.), Tolm.; — 2) ein zum Pfarramt gehöriges Grundstück, Jan., Tolm.
79907. 2. žȗpnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
79908. 1. žȗpnik, m. 1) der Pfarrer, Jan., Prip.- Mik., nk.; — hs.; — 2) eine sonnig gelegene Wiese, Vest.
79909. 2. žȗpnik, m. das Weihnachtsbrot, der Weihnachtskuchen, Cig., Rib.- Mik.; ( mit allerlei Figuren aus Teig verziert, C.); — prim. kočevski: sipling, iz: sip = Sieb, tedaj: ein siebgroßes Brot; priprosti Kočevarji izrekajo tudi: schüpling ali žüplink, Navr. (Let. 1885. p. 167).
79910. župnikováti, -ȗjem, vb. impf. Pfarrer sein, C., nk.
79911. župnikovína, f. die Pfarre, Raič, Trst. (Let.), Zora, SlN.- C.
79912. župnína, f. das Pfarrbeneficium, Jan. (H.).
79913. žȗpništvọ, n. die Pfarrerswürde, das Amt eines Pfarrers, Cv.
79914. žȗpnjak, m. = 2. župnik, Cig., Lašče- Levst. (M.).
79915. žȗr, m. die Molke, Kras- Erj. (Torb.); — prim. stvn. sur, sauer, Mik.; švic. sauer (suur) = säuerliche Nachmolke, Levst. (Rok.).
79916. žúra, f. = žur, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; skuto denejo v prtiček, da se sprime in čista žura odteče, Vrtov. (Km. k.).
79917. žȗrč, m. = džurdž, ein hölzernes Weingefäß, Št.- Cig., C.
79918. žúrən, -rna, adj. fleißig, schnell, C., Z.
79919. žurę́nčək, -čka, m. = leščnik, ki rad gre iz skledice, Ip.- Erj. (Torb.).
79920. žurína, f. die Hülse der Hülsenfrüchte, C., Z., Ip.- Erj. (Torb.).
79921. 1. žúriti, -im, vb. impf. nöthigen, antreiben: ž. koga, C.; ž. se, sich befleißigen, sich beeilen, Cig., Jan., C., ogr.- C.
79922. 2. žúriti, žȗrim, vb. impf. aushülsen, schälen, entkörnen, Cig., Jan., Štrek.; grah, orehe, sirek ž., Goriška ok., Kanal- Erj. (Torb.), Kras; — prim. ružiti.
79923. žurnāl, m. dnevnik, časnik, das Journal.
79924. žúšəlj, -šlja, m. etwas Zusammengeknetetes, Zusammengekautes: ein Klümpchen, C.; — ein Büschel ( z. B. Haare), C.; ein Büschel Heu, C., Z.; — prim. žuhelj.
79925. žuváje, f. pl. ( nam. žvaje, žvage), die Lade am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.).
79926. 1. žúža, f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn.; — der Holzwurm, C.; črv, ki vrta v surovih deblih, Vest.
79927. 2. žúža, f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
79928. žužȃnka, f. jedes schwarze, sehr kleine Insect, das Käferchen, Mur., Danj.- Mik.
79929. žúžati, -am, vb. impf. etwas langsam, säumig thun, Št.- Z., C.
79930. žužàv, -áva, adj. langsam, C.
79931. žužȃvka, f. der Käfer, SlGor.- C.
79932. žȗžčək, -čka, m. dem. žužek; das Käferchen, Cig.
79933. žúže, -eta, n. ein schwarzer Käfer, M.
79934. žȗžək, -žka, m. 1) das Insect, Cig., Jan., Cig. (T.); der Käfer, V.-Cig.; bes. verschiedene Rüsselkäfer: der Erbsenkäfer (bruchus pisi), Kras- Erj. (Torb.); = molj v bobu, Dict., C.; v leči, Štrek.; črni ž., der schwarze Kornwurm (calandra granaria), Erj. (Ž.); črn si kakor ž., Kras- Erj. (Torb.); — die Küchenschabe, Tolm.; — 2) der Kienruß, Mur., V.-Cig., C., Dol.
79935. žúžeł, -ę̑li, f. 1) = žužek, das Insect, Bes.; — 2) der Kienruß, Guts., Jan., Cig. (T.), DZ.; črn kakor ž., Guts., Jan.
79936. žužę̑la, f. das Insect, der Käfer, C.
79937. 1. žúžəlj, -žlja, m. ein langsamer Mensch, C.
79938. žužę̑łka, f. jedes kleine, schwarze Insect, das Käferchen, Mur.; — der Käfer, Cig., ogr.- C.; tudi: žúžełka; črn kakor ž. ("žužovka"), Npes.-Vraz; — das Insect ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.

   79.039 79.139 79.239 79.339 79.439 79.539 79.639 79.739 79.839 79.939  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani