Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (79.639-79.738)

  1. žlẹ́kati, -am, vb. impf. lispeln, Meg.
  2. žlẹ́kavəc, -vca, m. 1) der Lispler, Meg.; — 2) grober Kiessand, Fr.- C.
  3. žlẹ̑m, m. der Schleim, Z.; — iz nem.
  4. žlẹ́ma, f. 1) ein rotziges Frauenzimmer, C.; — 2) ein falscher Bruch im Tuche, Cig.
  5. žlẹ́mati, -am, vb. impf. ausschleimen, Cig.; čreva ž., C., Lašče- Levst. (Rok.), Gor.
  6. žlempáti, -ȃm, vb. impf. = žlampati, Cig., Gor.; vodo ž., Vod. (Izb. sp.).
  7. žlę̑mprga, f. = vrata v vodoravnem podu, ki se odpirajo navzgor, die Fallthür, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.; — iz srvn. slegebrücke, Zugbrücke, Štrek. (Let.).
  8. žlę̑ndra, f. die Plaudertasche, C.
  9. žlendráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren: niti ž., Gor.; — 2) stammeln: vi ste komaj znali božje ime žlendrati, Jap. (Prid.); — schwätzen, albern sprechen, C.
  10. žlepáti, -ȃm, vb. impf. 1) = žlampati, žlempati: kri ž., Dalm.; — 2) žlę́pati, -am, ausschlagen: krava žlepa, Savinska dol.
  11. žlę̑pəc, -pca, m. die Maulschelle, Trst. (Let.).
  12. žlę̑prnica, f. = žlafrnica, Guts. (Res.).
  13. žlẹ́va, f. der Säufer, der Schlemmer, Jan., Dol.
  14. žlẹ́vati, -am, vb. impf. = žleviti 1), saufen, Dol.
  15. žlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) gierig trinken, saufen, Jan., Mik., Gor.; — 2) langsam, kauend essen, vzhŠt.- C.
  16. žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.- Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg ( zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.- C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.- C.; ž. v železu, steklu, Z.
  17. žlẹzàt, -áta, adj. drüsig, Cig.
  18. žlẹ́zav, adj. drüsig, Jan.
  19. žlẹ̑zəc, -zca, m. 1) der Schleimstoff, Vrtov. (Km. k.); — 2) das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Z.; = vinarski ž., Medv. (Rok.).
  20. žlẹ́zən, -zna, adj. Drüsen-, Cig., Jan.; žlẹ̑zni otok, die Drüsengeschwulst, Cig.
  21. žlẹ́zica, f. dem. žleza; das Drüschen, Mur., Cig., Jan.
  22. žlẹzovı̑t, adj. drüsenreich, drüsig, Cig. (T.).
  23. žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.- C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn- Erj. (Torb.).
  24. žlı̑čar, -rja, m. 1) der Löffelmacher; — 2) = cmok, der Knödel, (na vsacega se vzame toliko testa, kolikor ga gre v žlico), Tolm.- Erj. (Torb.).
  25. žlı̑čarica, f. die Löffelente (anas clypeata), Cig., Jan., C., Frey. (F.).
  26. žlíčica, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — der Bohrkrätzer, (das Bohrmehl aus dem Bohrloch zu schaffen) ( mont.), Cig.; — ušesna ž., das Ohrlöffelchen, Meg.; — 2) die Herzgrube, die Magengrube; — 3) ušesna ž., die Tagnelke (lychnis diurna), C., Z.; — žabja ž., der Froschlöffel (alisma natans), Medv. (Rok.); — Bogova ž., das Saubrot (cyclamen europaeum), Tolm.
  27. žlı̑čka, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — 2) = prazen meh v kostanjevi ježici, Skrilje nad Čavnom- Erj. (Torb.); — 3) = žličica 2), die Herzgrube, C.
  28. žlı̑čnik, m. 1) der Löffelbehälter, das Löffelgesteck, das Löffelblech (ein aufgehängtes Blech mit Löchern, in welche die Löffel gesteckt werden), Cig., Kras, jvzhŠt.; — 2) ein armer Schlucker (človek, ki nima druzega nego žlico), Nov.- C.; — 3) žličniki, eine Art Mehlklöße oder Knödel (Wasserspatzen), Cig., C., Štrek., Notr., Tolm.; ( prim. žličar 2)); — 4) das Löffelkraut (cochlearia officinalis), Cig., Tuš. (B.); — der Froschlöffel (alisma plantago), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
  29. žlı̑čnjak, m. 1) = žličnik 1), der Löffelbehälter, der Löffelkorb, Mur., Cig., C., Celovška ok.; žlice se sporeko v žličnjaku, pa se ne bi ljudje v hiši! Dol.- Levst. (M.); — 2) žličnjaki = žličniki, Mehlklöße, vzhŠt.- C.; — 3) das Löffelkraut (cochlearia), C.
  30. žlı̑hta, f. die Schlichte der Weber; z žlihto tkalec prejo maže; — iz nem.
  31. žlı̑ndra, f. 1) die Schlacke (von Metallen); — 2) die Unreinigkeit ( z. B. im Pfeifenrohr), Dol.; — der Kaffeesatz, Dol.; — übhpt. etwas Weiches, Unreines, C.; — iz nem. Sinter (?), C.
  32. žlindràt, -áta, adj. schlackig, Cig., Jan.; Schlacken-, Cig.
  33. žlindràv, -áva, adj. schlackig, Cig., Jan., Cig. (T.), Zora.
  34. žlíntər, -tra, m. = žlindra, SlGor.- C.
  35. žlǫ̑d, m. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, Cig., Met.; — 2) = drsa, die Waldriese, C.; — prim. žlot.
  36. žlǫ̑dra, f. die Kothsuppe, C., Trst. (Let.); — prim. nem. Schlotter, Geschlotter, eine Art Schlamm.
  37. žloptáti, -ȃm, vb. impf. plätschern; po blatu ž., im Koth watend und spritzend gehen, Hal.- C.; — prim. žlapotati.
  38. 1. žlǫ́ta, f. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, V.-Cig., BlKr.; — 2) die Lotte (Lutte), eine viereckige Röhre aus Brettern in den Bergwerken, Cig.; — 3) der Einbug am Dache, Notr.; — 4) die Schlucht, Nov.- C.; — prim. kor.-nem. schluote, Rinne, Schlucht.
  39. 2. žlǫ́ta, f. 1) das Unkraut, C.; — 2) das Gesindel, die Canaille, Cig., Jan., Nov., Bes., Let.; — prim. glota.
  40. žlǫ́tən, -tna, adj. žlotno žito, unreines Getreide, Z.
  41. žlǫ́tər, -tra, m. 1) dünner Koth, der Schlamm, Mariborska ok.- C.; — 2) dünnes Viehfutter, Fr.- C.; — prim. žlodra.
  42. žlǫ̑tnik, m. der Kehlsparren, V.-Cig.
  43. žmàh, žmáha, m. = okus (Geschmack); — prim. stvn. smac, Mik.
  44. žmȃłəc, -łca, m. zerlassenes und zum Gebrauch aufbewahrtes Schweinfett, (tudi: žmàłc, žmáłca) Dol., jvzhŠt.; — iz nem. Schmalz.
  45. žmę́ča, f. die Schwere, die Last, eine schwere Bürde, C., M., Danj.- C., vzhŠt., ogr.
  46. žmečȃva, f. = teža, die Last, C.; ž. grehov, ogr.- C.; = težava, die Schwierigkeit, ogr.- C., Mik.; (žmę́čava, ogr.- Valj. [Rad]).
  47. žmèk, žmę́ka, m. die Spindel- o. Schraubenmutter (bei Pressen), Št.- Cig., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. nem. ( dial.) schneck = Schnecke, C.
  48. žmerẹ́ti, -ím, vb. impf. = mežati, vzhŠt.; — im Halbschlaf liegen, Z.; — matt brennen, Z.
  49. žmetáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig gehen, Hal.- C.
  50. žmę́tčiti, žmę̑tčim, vb. impf. beschweren, C.
  51. žmę̑tək, -tka, m. das Gewicht ( z. B. an der Uhr), ogr.- C.
  52. žmeterína, f. der Ölkuchen, C.; — pl. žmeterine, die Honigtrester, vzhŠt.- C.; die Wachsabfälle, ( bes. von Nähterinnen benützt), C., vzhŠt.
  53. žmeteríti, -ím, vb. impf. beschweren: to me žmeteri, das fällt mir schwer, vzhŠt.- C., Z.
  54. žmetkǫ̑ča, f. = žmetnost, (žmehkoča) kajk.- Valj. (Rad).
  55. žmı̑k, m. ein gepresster Ballen, C.
  56. žmíkanje, n. das Auspressen, Mur.; — das Ausringen (der Wäsche), Cig.
  57. žmíkati, -kam, -čem, vb. impf. pressen, auspressen, ausdrücken; seske ž., Dalm.; grozdje ž., BlKr.; perilo ž., die Wäsche ringen, Cig., Kras, Soška dol., Lašče- Erj. (Torb.); povesma ž., Z.; sir ž., den Käse in Klumpen auspressen, Z.; — ( pren.) bearbeiten: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.); — prim. -žeti, (-žmem).
  58. žmíkəlj, -klja, m. 1) das Klümpchen, vzhŠt.- C.; — 2) = žmitek 2), der Quark, Jan.; — 3) das Bärenöhrlein, der Bärensanikel (primula auricula), Cig., Valj. (Rad); — die Fetthenne (sedum telephium), Cig., Jan.; = veliki ž., Medv. (Rok.).
  59. žmı̑tək, -tka, m. 1) das Abgepresste, Nov.; — das Klümpchen: po redkem soku plavajo žmitki, Gor.; — (von der runden Fülle des Fleisches): dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, Erj. (Torb.); otrok je rejen, kakor žmitek, Gor.; — 2) geronnene Milch: der Käsequark, der Topfen, Cig., Jan., M., Planina (pod Mangartom), Tolm.- Erj. (Torb.); kuhano in usirjeno kislo mleko, Lašče- Erj. (Torb.); pri ognju se je jelo mleko gostiti, žmitek, ki se je zgostil v loncu, pobere se v torilo, Glas.; — 3) žmitki, die Molken, Meg., C.
  60. žmókəlj, -klja, m. 1) der Klumpen: ž. krvi, ein Klumpen geronnenen Blutes, Z.; — 2) der Bausch, Cig.; das Büschel, Cig.; ž. las, Mur.; — prim. žmukelj.
  61. žmokljìč, -íča, m. dem. žmokelj; das Bäuschchen, Cig., Valj. (Rad).
  62. žmúkəlj, -klja, m. 1) der Klumpen, Cig.; sesedena kri v žmukljih, Bes.; — 2) das Büschel, Cig.; ž. las, trave, C.; volno v žmukljih je treba razčesati, Polj.; — die Quaste, SlGor.- C.
  63. žmúla, f. der Baumknorren, C.; ein bauchartiger Auswuchs an Buchenbäumen, Lašče- Erj. (Torb.); — der Wulst, Erj. (Som.); konji dobodo žmule, ki iz kopit rasto, Levst. (Podk.).
  64. žmúlav, adj. voll Knorren, knorrig: ž. panj, Levst. (Beč.).
  65. žmȗlj, m. der Becher, das Trinkglas, Habd.- Mik., Ist.- Cig., Jan., C., Obrov ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. mužolj.
  66. žmúlja, f. das Waschbrett, Koborid- Erj. (Torb.).
  67. žmúljiti, -im, vb. impf. 1) mit den Händen drücken, pressen, quetschen, C., Z.; — 2) melken, C.
  68. žnábəlj, -blja, m. = ustnica; pl. žnablji, die Lippen; — iz nem. Schnabel.
  69. žnȃrati, -am, vb. impf. schmutzen, sudeln, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  70. žnjáč, m. der Schnitter, Habd.- Mik., vzhŠt.- C.
  71. žnjáča, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  72. žnjačíca, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  73. žnjáviti, -im, vb. impf. 1) = gnjaviti, würgen, vzhŠt.- Trst. (Let.), Hal.- C.; — 2) = tleti, C.; — 3) langsam, ohne Erfolg arbeiten: kaj tako žnjaviš? vzhŠt.- C.
  74. žnjə̀c, žnjə̀ca, m. der Schnitter, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Ščav.
  75. žnjèk, -éka, m. 1) = skoljka, die Muschel: Sovodnje- Erj. (Torb.); — 2) vsaka mokra ali opolzla, debelejša stvar, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ladinski sgnèc, bav. schneck, die Schnecke, Erj. (Torb.).
  76. žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. žnjek.
  77. žnjekínja, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  78. žnję̑təc, -tca, m. der Schnitter, Danj.- Mik.
  79. žnjíca, f. = ženjica, die Schnitterin, Mur., Cig.
  80. žnǫ́dər, -dra, m. 1) der aus der Nase hängende Rotz, C., Z.; — 2) der Stirnzapfen des Truthahnes, C., Z.; — prim. nem. Schnotter, Schnoder = Rotz, C.
  81. žnǫ̑ra, f. die Schnur; — iz nem.
  82. žǫ́bər, -bra, m. = pogovarjanje, KrGora- DSv.
  83. žoboráti, -ȃm, vb. impf. plaudern, schwätzen, C., Z.
  84. 1. žǫ́ga, f. = šoja, Mik., SlGradec.
  85. 3. žǫ̑ga, f. ein weicher Spielball, Mur., Cig., Jan., Kr.; žogo biti, Kr.; — iz it. giuoco, das Spiel, Levst. (Rok.).
  86. žogalíšče, n. der Ballspielplatz, Cig.
  87. žogȃłnica, f. das Ballspielhaus, Cig., Hip. (Orb.).
  88. žǫ̑ganje, n. das Ballspiel, Cig., Jan.
  89. 1. žǫ̑gar, -rja, m. der Ballspieler, Cig.
  90. žǫ̑gati, -am, vb. impf. Ball spielen, Cig.
  91. žǫ̑gavəc, -vca, m. der Ballspieler, Cig., Jan., Hip. (Orb.).
  92. žǫ̑har, -rja, m. die Küchenschabe (blatta orientalis), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.), Lašče- Levst. (Rok.), Št.; = das Heimchen, C.
  93. žǫ̑j, m., ogr.- C., Vest., nam. žoh, (kakor straj nam. strah, C.).
  94. 1. žòk, žǫ́ka, m. 1) der Stoß, der Puff, Mur.; — 2) = železo na koncu pahu, Notr.
  95. 2. žǫ̑k, m. 1) die Fußsocke, Jan., C., Polj.; — 2) = žep na obleki, BlKr.; — 3) das Futteral, M.; — žoki (pri sedlu), die Sattelpistolentaschen, C., Z.; — prim. lat. soccus, it. socco, nem. Socke, C.
  96. 1. žǫ́ka, f. 1) die Katze, SlGor.- C.; — 2) ein verhätscheltes Kind, der Fratz, SlGor.- C.
  97. 2. žǫ́ka, f. = 2) žok 1), die Socke, Savinska dol.
  98. žǫ́kalica, f. die Kothsuppe, C.
  99. žǫ́kałnik, m. der Schürstock, das Rührscheit, Cig.; = kol, s katerim mlinar moko v meh žoka, Polj.
  100. žǫ́kanje, n. das Stupfen, das Stoßen.

   79.039 79.139 79.239 79.339 79.439 79.539 79.639 79.739 79.839 79.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA