Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (79.539-79.638)

  1. živẹ́tje, n. = življenje, das Leben, der Lebenslauf, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., DZ.; za živetja, bei Lebzeiten, DZ.
  2. žı̑vež, m. das Lebensmittel; nav. coll. die Lebensmittel, die Nahrung, der Lebensunterhalt; živeža iskati; živež kupovati; ž. dajati komu; das Ausgedinge: ž. si izgovoriti, Gor., Ig (Dol.).
  3. žı̑vežən, -žna, adj. die Lebensmittel o. den Unterhalt betreffend; Proviant-: živežna komisija, Cig.
  4. žı̑vežnica, f. das Provianthaus, Cig.
  5. žı̑vežnik, m. der Nahrungsspender, Vod. (Izb. sp.).
  6. živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.- Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.- Cig., Nov.- C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.- Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.- Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
  7. živíka, f. 1) = živica, der Rebenableger, der Senker, Dol.; — 2) die Saugwurzel, Jan.; živike, die obersten Seitenwurzeln, Cig., C.; — 3) kar ob gozdu iz panjev raste: živiko posekati za kolje, jvzhŠt.
  8. živílọ, n. der Nahrungsstoff, Jan., Cig. (T.), Erj. (Z. Som.): snovotvorna, krvotvorna, toplotvorna, dihalna živila, stoffbildende, blutbildende, wärmebildende Athmungs-, Nahrungsstoffe, Erj. (Som.); — das Lebensmittel, das Nahrungsmittel, Cig., Jan., DZ., C.; — der Lebensunterhalt: živilo in oblačilo, Ben.- Mik.; vse živilo je zgorelo, SlN.
  9. živína, f. das Vieh; ž. za pleme, za zakol, Zucht-, Schlachtvieh, Cig.; delovna ž., das Arbeitsvieh, DZ.; tovorna ž., das Tragvieh, DZ.; drobna ž. = drobnica, velika živina = goved, Dalm.- C.; neumen kakor ž.; delati kakor črna ž., angestrengt arbeiten.
  10. živı̑nar, -rja, m. der Viehknecht, der Hirt, M., Vest.
  11. živínče, -eta, n. ein einzelnes Stück Vieh; dvoje, petero živinčet, zwei, fünf Stück Vieh.
  12. živínica, f. dem. živina, das Vieh.
  13. živinoglę́dən, -dna, adj. Viehbeschauungs-: živinoglę̑dni red, DZkr.
  14. živinogòn, -gǫ́na, m. = gonje, ulice, der Viehtriebweg, Svet. (Rok.).
  15. živinozdrávən, -vna, adj. Thiere curierend: živinozdrȃvni kovač, der Curschmied, Cig., DZ.
  16. živinozdravı̑łnica, f. das Thierspital, Z.
  17. živinozdravnı̑ški, adj. thierärztlich: živinozdravniška šola (učilnica), die Thierarzneischule, Cig.
  18. žı̑vio, živila, -li, -le, er, sie lebe(n), hoch! živio naš presvetli cesar! živila domovina! živili naši bratje! živile domoljubne gospe! nk.; ( hs. part. praet. II. glag. živjeti (živiti), = slov. živel, živela, -li, -le, z optativnim pomenom).
  19. živı̑tək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, Fr.- C., Z.; od zemlje živitek imajo, Jsvkr.; — 2) = življenje, das Leben, Schönl.
  20. živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.
  21. žı̑vka, f. die Küchenschabe (blatta orientalis), Solkan- Erj. (Torb.); — prim. seželka, žuželka.
  22. življénje, n. 1) das Leben; kakršno življenje, taka smrt; na ž. in smrt, auf Leben und Tod; vsakdanje ž.; pregrešno, pobožno ž.; dobro ž., das Wohlleben; ž. dati za domovino; — 2) = živež, Cig., Fr.- C., Svet. (Rok.); s potrebnim življenjem oskrbeti, Jsvkr.
  23. živobǫ́jən, -jna, adj. von lebhafter Farbe, hellfärbig, SlN., Zora.
  24. živodèr, -dę́ra, m. der Schinder, Cig., Jan., SlN.
  25. živoglàv, -gláva, adj. lebhaften Sinnes: živoglavi dečaki, LjZv.
  26. živorobàt, -áta, adj. scharfkantig, Cig.
  27. živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
  28. životár, -rja, m. = životni stražnik, der Leibgardist, V.-Cig., Nov.- C.; šeststo životarjev, (ki so kraljev život stražili), Ravn.
  29. životárəc, -rca, m. der Vegetierende, Jan. (Slovn.).
  30. životáriti, -ȃrim, vb. impf. vegetieren, kümmerlich leben, seine Existenz fristen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  31. životárjenje, n. das Vegetieren, nk.
  32. živótəc, -tca, m. dem. život; 1) ein kleiner Leib; — 2) das Leibchen, das Mieder, Kras- Erj. (Torb.); ž. na zadrg, Erj. (Som.).
  33. živótən, -tna, adj. 1) Lebens-, nk.; životno čutilo, der Vitalsinn, Cig. (T.); životna moč, die Lebenskraft, Zv., Levst. (Zb. sp.); — 2) Leib-, Leibes-: životna straža, die Leibwache, Cig., Jan., nk.; = životni varhi, Jap. (Sv. p.), V.-Cig.; životna kazen, die Leibesstrafe, Jan.; — 3) wohlbeleibt, corpulent; bila je primerno starosti životna, LjZv.; životen in močen, Jurč.; — 4) kräftig machend, stärkend: životna jed, pijača, Dol.- Levst. (M.).
  34. životínja, f. das Thier, SlN.; coll. die Thiere, Prip.- Mik.; — hs.
  35. živǫ̑tnik, m. die Weste, Mur., Z., Slom.- C., Navr. (Let.); — das Mieder, Jan.; das Leibchen, Zora.
  36. životnína, f. die Personalsteuer, Mur., Cig., Met.
  37. životnják, m. = životni stražnik (varih), C.
  38. životvǫ́rən, -rna, adj. Leben schaffend, belebend, beseelend, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  39. žízlovəc, -vca, m. neka vinska trta: weißer Mehlweiß, Trumm.
  40. žížala, f. das Insect, Danj.- C.; — der Käfer, Mur.; — der schwarze Kornkäfer (curculio), Z.
  41. žı̑žəc, -žca, m. das Insect, Jan., Pot.- M., Mik.; der Käfer, Jan., Erj. (Torb.).
  42. žíženpanj, m. das Alpenröslein (rhododendron hirsutum), Otlica- Erj. (Torb.).
  43. žížniti, žı̑žnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).
  44. žížulək, -lka, m. der Judendorn (zizyphus vulgaris), ( it. giuggiola, die Brustbeere), Čres- Erj. (Torb.); — hs.
  45. žlabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = žlabudrati, C., (žlobot-) C., M.; — 2) plätschern: voda žlaboče, (žleb-) C.
  46. žlȃbra, f. 1) das Plappermaul, Mur.; — 2) das Pressgesims bei der Weinpresse, vzhŠt.- C.
  47. žlabráč, m. der Schwätzer, Cig.
  48. žlabrȃnje, n. 1) das Plappern, das Schwätzen, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Plätschern im Wasser, ogr.- Valj. (Rad).
  49. žlabráti, -ȃm, vb. impf. 1) plätschern: po vodi ž., Nov.- C., Levst. (Rok.); — 2) plappern, plaudern; — prim. nem. schlabbern, schlabben, = plappern.
  50. žlabrȃvəc, -vca, m. der Schwätzer, Mur.
  51. žlabrȃvka, f. 1) die Schwätzerin, Mur., Cig.; — 2) die Schnatterente (anas strepera), Cig., Frey. (F.).
  52. žlabúdər, -dra, m. 1) der Plapperer, Levst. (Rok.); — 2) das Geschwätz, C.
  53. žlabȗdra, f. eine geschwätzige Person, die Plaudertasche.
  54. žlabudráč, m. der Plapperer, Levst. (Rok.).
  55. žlabudrȃnje, n. das Plappern, das Schwätzen.
  56. žlabudráti, -ȃm, vb. impf. 1) plaudern, schwätzen; — 2) plätschern: voda v potoku žlabudra, C.; — prim. žlabrati.
  57. žlabudràv, -áva, adj. geschwätzig, C.
  58. žlabudrȃvəc, -vca, m. der Schwätzer.
  59. žlabudrȃvka, f. die Schwätzerin.
  60. žlabudrè, -ę́ta, m. = žlabudrač, Levst. (Rok.).
  61. žlabȗdrəc, -drca, m. der Schwätzer, SlGor.- C.
  62. žlabȗdriga, f. ein geschwätziger Mensch, SlGor.- C.
  63. žláfrkati, -am, vb. impf. Ohrfeigen austheilen, Fr.- C.
  64. žlȃfrnica, f. die Ohrfeige; — prim. bav. schlappen f., die Ohrfeige.
  65. žlȃge, f. pl. der Weberrechen, Fr.- C.; — prim. nem. die "Schlagen", C.
  66. žlàht, adj. indecl. 1) ves ž., vsi ž., allerlei: vse ž. nadloge pretrpeti, Trub.; hvali Boga za vso ž. dobroto, Trub.; vsi ž. ljudje, Trub.; vse ž. delo so opravljali, Dalm.; ( prim. srvn. aller slahte = jeder Art, C.); — 2) adelig, edel, Krelj- Mik.
  67. žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.- Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
  68. žlahtȃnje, n. kemijsko ž., die Wahlverwandtschaft, Cig., Jan.; = izvoljeno ž., Vrtov. (Km. k.).
  69. žláhtən, -htna, adj. 1) adelig; žlahtnega rodu biti, von adeliger Herkunft sein; žlahtni gospod! žlahtna gospa! Edelgeborner Herr! Edelgeborne Frau! — 2) von ausgezeichneter Beschaffenheit, edel; žlahtna kapljica; žlahtno sadje; žlahtno kamenje, Edelsteine; — pogl. plemenit.
  70. žlahtíti, -ím, vb. impf. = žlahtniti: človeka le krepost in čednost žlahti, Ravn.- Valj. (Rad).
  71. žlȃhtnica, f. 1) die Anverwandte; — 2) die Adelige, Mur., Cig., Jan.; veliko žlahtnikov in žlahtnic, Jsvkr.; — 3) der Pfundapfel, C.
  72. žlȃhtnič, m. 1) = žlahtnik 2), Slom.- C., Preš.; — 2) der Edelknabe, Mur., Cig.
  73. žlahtnína, f. coll. 1) edle Ware, Pretiosen, C.; — 2) neka trta: der Gutedel, Št.- Z.
  74. žlȃhtniški, adj. edelmännisch, Adels-, Cig., Jan.
  75. žlȃhtništvọ, n. der Adelstand, Jan.; ž. vzeti komu, jemanden entadeln, Jan.
  76. žlȃjdra, f. die Schleuderkette (veriga, s katero se spenjajo ročice pri vozu), Št., Gor.; — po nem.
  77. žlȃjdrnica, f. = žlajdra, Mur., SlGor.- C., jvzhŠt.
  78. žlámbor, m. die Baumhöhlung, Cig., Valj. (Rad), Gor.; počeni tja-le v žlambor, tam ni burje, Jurč.; — trohljivi ž., drevesna bolezen, če namreč drevo v sredi zgnije in se izvotli, Pirc.
  79. žlȃmpa, f. 1) dünne Speise, ein Mus, M.; — ein dünnes Gepantsch: živino z žlampo rediti, Nov.; ( prim. nem. die Schlampe, ein dünnflüssiger Fraß); — 2) človek, kateri žlampa, Levst. (Rok.).
  80. žlȃmparnica, f. = žlafrnica, Rož.- Kres.
  81. žlampáti, -ȃm, vb. impf. schlampen (mit Geräusch und gierig essen oder trinken); — iz nem.
  82. žlampotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, Z.; — mit Geräusch fressen, (žlop-) C.; — prim. žlampati.
  83. žlapǫ̑tək, -tka, m. ein verdorbenes Ei, jvzhŠt.
  84. žláprtək, -tka, m. = žlapotek, Mur., SlGor.- C.
  85. žlẹ̑b, žlẹ̑ba, žlẹbȗ, m. die Rinne; voda po žlebovih teče; — die Vertiefung zwischen zwei schiefen Flächen, die Kehle ( arch.), Cig., Jan., Cig. (T.); ž. delati dogi, eine Daube ausziehen, sie hohl schneiden, Cig.; — v žleb cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig.; — der Zug im gezogenen Flintenlauf, Cig.; — der Futtertrog, die Krippe im Stall, Cig., Jan., Zora, Notr., Gor.; — eine Furche zur Ableitung des Wassers, die Mulde, Jan., Levst. (Cest.); der Canal, C.; — ein längliches Thal zwischen zwei Bergen, Cig., Nov.- C.; eine Bergschlucht, C.; — der Gang (in der Anatomie), Cig., Jan.; scalni ž., der Harngang, Jan.
  86. žlẹbák, m. 1) der Hohlziegel, V.-Cig.; — 2) ein Hobel zum Aushobeln einer Rinne, Cig.
  87. žlẹbàt, -áta, adj. mit einer Rinne oder rinnenartigen Vertiefung versehen, Hip.- C.; žlebata opeka, Mik.; ausgekehlt, Cig.; žlebato kladivo, der Kehlhammer, Cig.; žlebato kolce, die Rolle ( mech.), Cig. (T.).
  88. žlẹ̑bčək, -čka, m. dem. žlebec, das Rinnchen.
  89. žlẹ̑bək, -bka, m. dem. žleb; das Rinnchen; — v ž. cepiti, t. j. tako cepiti, da se v žlebek, na divjaku izrezan, pritakne cepič, M.; — die Rinne am Knochen ( zool.), Cig. (T.); — der Gang: scalni ž., der Harngang, Cig.; — die Mauernuth, DZ.
  90. žlẹbíca, f. = žlebasta dolina: pojdite v to prvo žlebico na prisolnce, Npr.-Krek.
  91. žlẹ̑bič, m. das Rinnchen; — die Hohlkehle, Cig., Jan.; — der Trochilus ( arch.), h. t.- Cig. (T.); — tudi: žlebìč, -íča.
  92. žlẹ̑bičək, -čka, m. dem. žlebič; das Rinnchen; z žlebičkom cepiti = v žlebek c., M.; — die Rumpfmulde (in den Mühlen), Cig.; — tudi: žlẹbı̑čək.
  93. žlẹbína, f. die rinnenartige Vertiefung, Z.; — der Graben, Bes.- C.; po žlebinah kositi, Z.; — die Bergschlucht, C.
  94. žlẹ́biti, -im, vb. impf. mit einer rinnenartigen Vertiefung versehen, kehlen, cannelieren, Cig., Jan., Cig. (T.); steber ž., Cig.; ž. dogo, eine Fassdaube hohl schneiden, Cig.; — ž. se, sich rinnenförmig werfen, Cig.; deska se žlebi, Fr.- C.
  95. žlẹ̑bnik, m. 1) der Falzhobel, V.-Cig.; — 2) der Schneckenbohrer, dessen Bohrspitze wie eine Schnecke gebogen ist, V.-Cig.; — 3) = žlebnjak 1), der Hohlziegel, Cig., Bilje (na Ipavi), Lašče- Erj. (Torb.); — der Einkehlstein, Cig.
  96. žlẹbogrı̑zəc, -zca, m. = konj, ki žleb grize, C., Strp.
  97. žlẹ̑d, m. 1) das Glatteis, Mik., Notr.; — 2) der Eisregen, Nov.; žled gre, Z.; žled je debelejše babje pšeno, Nov.- C.
  98. žlẹdíca, f. das Glatteis, Z., Nov., Levst. (Podk.).
  99. žlẹ̑dnat, adj. glatteisig: žlednato drevje, Rez.- C.
  100. žlẹdǫ́vən, -vna, adj. Schauerregen-: žledovno vreme, Rez.- C.

   79.039 79.139 79.239 79.339 79.439 79.539 79.639 79.739 79.839 79.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA