s (79.439-79.538)

79439. žíkniti, žı̑knem, vb. pf. einen Schlag mit einem dünnen, biegsamen Gegenstande geben, schmitzen, Cig.
79440. žíla, f. 1) die Ader; (ž.) dovodnica, die Blutader, die Vene, (ž.) odvodnica, die Pulsader, Vrtov.- Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ž. srkalica, die Saugader, Erj. (Ž.); ž. venčanica, die Kranzader, Erj. (Ž.); žila bije; za žilo koga šlatati, tipati; otekla žila, die Krampfader, Cig.; otročje žile, die Krampfadern an den Füßen bei Schwangern, Cig.; matrničasta ž., die Rosenader, V.-Cig.; mlečna ž., die Milchader, Cig.; bela ž., die lymphatische Ader (Wasserader), V.-Cig.; popijalne žile, lymphatische Gefäße, Cig.; zlata ž., die goldene Ader (Hämorrhoiden); — 2) die Sehne, Cig., Jan.; suha ž., die Flechse, Jan.; bela ž., der Muskel, C.; slabih žil biti, gichtbrüchig sein, Krelj; — 3) das männliche Glied eines größeren Thieres, der Ziemer: jelenova, bikova, konjska ž., Cig., C.; — 4) der Nerv ( bot.), Cig. (T.); listne žile, die Blattadern, Tuš. (B.); — die Flader, Jan.; — 5) der Gang ( min., mont.), Cig., Jan., Cig. (T.); premogove žile, Kres; poprečna, pritična ž., der Quer-, Beigang, Cig.; ž. gre na dan, der Gang blüht am Tage, žila drži v eno mer, der Gang streicht, Cig.; — vodna žila, die Wasser- oder Quellenader, Cig.; — 6) ( pren.) mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega uradovanja, sich in die verschiedenen Gestionen seines Amtes sogleich zurechtfinden, Levst. (Nauk); — = die Anlage: pevska ž., die Dichterader; tatovska ž., Cig.
79441. žilàt, -áta, adj. 1) großäderig, Cig.; — 2) sehnig, Jan.; — 3) fladerig, Jan.
79442. žílav, adj. 1) = žilat, großäderig, Cig.; — maserig, Cig., Jan.; — 2) sehnig, nervig; ž. človek; — zähe: žilavo meso; žilav les; — žilavo železo, das Frischeisen, Cig. (T.); — 3) träge, SlGor.- C.
79443. žílavəc, -vca, m. 1) ein träger Mensch, SlGor.- C.; — 2) neka rastlina, Valj. (Rad); prim. žiličnjak.
79444. žilavíti, -ím, vb. impf. frischen: ž. železo, Cig. (T.).
79445. žílavka, f. = bikovica, der Ochsenziemer, Let.- C.
79446. žíłən, -łna, adj. 1) Ader-: žı̑łni trip, žilno tripanje, der Aderschlag, Cig.; — 2) žilna ruda, die Gangart ( mont.), Cig.; žilni križ, zwei sich durchschneidende Gänge, das Scharkreuz, Cig. (T.).
79447. žílica, f. dem. žila; 1) das Äderchen; — 2) suha ž., die Flechse, Jan.; — 3) die Rippe (an Blättern), Cig., Jan.; — die Flader, die Maser im Holz und Stein, Jan.; die Zaser ( bot.), Cig. (T.).
79448. žilína, f. der Waid (isatis tinctoria), Cig.
79449. žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče- Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Soška dol.- Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.
79450. žìlj, žílja, m. 1) = vrv pri napregi, der Strang, Gor.- Levst. (M.); — žilji, die Wagenstränge, C., Dalm.; — 2) kravja veriga, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — tudi: železen klinec na koncu kravje verige, ki se vtiče v kolut na drugem kraju, Vrsno- Erj. (Torb.); — 3) das Joch für einen Ochsen (jarmček in kamba), Notr.; — prim. bav. sil, Riemen, Geschirr für Zugvieh, Erj. (Torb.).
79451. žı̑ljak, m. die Hundsrippe (plantago lanceolata), Št.- Erj. (Torb.); — pogl. žiljnjak 3).
79452. žı̑lje, n. coll. die Adern, das Geäder, Jan.; das Adersystem, das Gefäßsystem, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
79453. žı̑ljštan, m. neka čudna stvar, ki jo stari gadje delajo; kdor dobi ž., ima vsega obilo, kar hoče, Npr.- Glas.; — prim. srvn. sigestein, sigelstein, Stein von wunderbarer Wirkung, Štrek. (LjZv.).
79454. žı̑łnat, adj. 1) aderig, aderreich, vieladerig, gefäßreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) nervig, sehnig, Jan.; žilnata kita, Dict.; — 3) reich an Gängen: žilnata gora, ein Ganggebirge, Cig.
79455. žı̑łnica, f. die Aderhaut im Auge (choroidea), Erj. (Ž., Som.), Sen. (Fiz.), Žnid.
79456. žı̑łnik, m. 1) der Magenkrampf, die Darmwinde, C.; — 2) = žilna bula, der Aderkropf, Cig.; — 3) der Wegerich: moški ž. (plantago major), ženski ž. (p. minor), C.
79457. žı̑łnjak, m. 1) = žila 3), die Ruthe (eines männlichen größeren Thieres), C.; — 2) der Schlauch der Ruthe, Strp.; — 3) der Wegerich (plantago), Št.- Cig., Jan.
79458. žílọ, n. die Speise: žilo in pilo, Speise und Trank, ogr.- C.
79459. žíloma, adv. gangweise ( mont.), Cig.
79460. žilovı̑t, adj. 1) aderreich, aderig, Cig., Jan.; — 2) maserig, Cig.
79461. žilúh, m. = pražilika (ocimum basilicum), C.
79462. žíma, f. 1) das einzelne Rosshaar; coll. das Rosshaar; — das Kameelhaar, Ravn.- C.; — 2) die Rosshaarschlinge: žima ptičem nastavljena, Cig.
79463. žı̑mar, -rja, m. der Rosshaarhändler, Cig.
79464. žímavica, f. = deska s pritrjenimi zankami iz žim v ptičjo lov, Cerkno ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
79465. žímen, m. das einzelne Rosshaar, Rez.- C.
79466. žímən, -mna, adj. Rosshaar-; rosshären, Jan.
79467. žímenje, n. coll. das Rosshaar, Rez.- C.
79468. žímica, f. dem. žima; 1) das Rosshärchen; — 2) die Krauseminze (mentha crispa), C.
79469. žı̑mnat, adj. rosshären; žimnata ruta, das rosshärene Beutelsieb in den Mühlen, Cig.
79470. žı̑mnica, f. 1) die Rosshaarmatratze, Mur., Cig., Jan., nk., Dol., Podkrnci- Erj. (Torb.); gospoda spi na žimnicah, BlKr.; — 2) die Rosshaarschlinge, die Dohne, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = žimavica, Valj. (Rad); — 4) ein Strick aus Rosshaar, M.; — 5) ein türkischer Rossschweif, C.
79471. žimovína, f. der Rosshärenzeug, Cig.
79472. žı̑ngati, -am, vb. impf. schellen, V.-Cig.
79473. žingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Z.
79474. žı̑nj, m. = misel, Celovška ok.; — iz nem. Sinn.
79475. žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.- C. ( Vest.), BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
79476. žínjati, -am, vb. impf. = misliti, Celovška ok.; — prim. nem. sinnen.
79477. žı̑nje, n. der Leberbalsam (achillea ageratum), C.
79478. žínjica, f. dem. žinja, = žimica, Mur.; das einzelne Rossschweifhaar, ogr.- C.
79479. žı̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.-Vraz.
79480. žı̑r, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.- C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.- C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
79481. žirāfa, f. die Giraffe (camelopardalis), Erj. (Ž.).
79482. žirȃłnik, m. = požiralnik 2), ponikva, ein Ort, wo fließendes Wasser verschwindet, C.
79483. žirálọ, n. der Rachen, C.; das Fresswerkzeug, Jan., Cig. (T.).
79484. žirānt, m. prevodnik, der Girant (bei Wechseln), Jan.
79485. žírgəlj, -glja, (-gəljna), m. ein Maß für Kohlen, ein Kohlensack, Z.
79486. žíriti, -im, vb. impf. = z žirom pitati, Cig.; svinja se žiri v bukovju, Kremp.- C.; — mästen: ž. truplo za črve, C.
79487. žı̑rnica, f. = žir, die Waldmast, Jan.
79488. žirnína, f. das Waldmastgeld, Cig., Jan.
79489. žīro, m. prevod menice, das Giro bei Wechseln, Jan., DZ.
79490. žı̑rov, adj. Waldmast-: žirovo leto, Cig.
79491. žı̑rovən, -vna, adj. fruchtbar: žirovna zemlja, C.; žiroven dež, befruchtender Regen, ogr.- C.; — nahrhaft: žirovna hrana, krma, C.; žirovno (ausgiebig) se gostiti, C.; — nutzbringend, C.
79492. žirovína, f. 1) die Waldmast, Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) die Waldmastservitut, Svet. (Rok.); — žirovnica 1), Cig., Jan.
79493. žirovı̑t, adj. reich an Waldmast, Let.
79494. žı̑rovnica, f. 1) das Waldmastgeld, Mur., Cig., Kremp.- C.; — 2) eine Art Gemeindeversammlung in Betreff der Waldmast o. Weide, vzhŠt.- C.; [ prim. pašnik 2)].
79495. žı̑tarica, f. 1) die Getreidehändlerin, Jan.; — 2) (ladja) ž., das Getreideschiff, Cig.
79496. žitarı̑ja, f. = žitarstvo, Jan.
79497. žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.- Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.- Mik.
79498. žı̑telj, m. der Einwohner, C., nk.; — hs.
79499. žítən, -tna, adj. 1) Getreide-: žı̑tnọ polje, žitna cena; — 2) getreidereich, Cig., Jan.; žitno leto, das Kornjahr, Cig.
79500. žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki ( Notr.), kajk.- Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.- Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.- Valj. (Rad).
79501. žitíka, f. der Dinkel (triticum spelta), C.
79502. žítišče, n. das Getreidefeld nach der Ernte, Jan., Slom.
79503. žítje, n. = življenje, das Leben, nk.
79504. žı̑tnat, adj. = žiten 2), getreidereich: žitnato leto, das Kornjahr, V.-Cig.
79505. žı̑tnica, f. 1) der Getreidespeicher, die Kornkammer, der Schüttboden; — = žitnjak, der Getreidekasten, Mur., Cig.; — 2) das Kornstroh, C.; — 3) die Korngülte, V.-Cig.; samovoljno so kmetom smeli vikšati žitnico, Levst. (Zb. sp.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Kornapfel, vzhŠt.- C.; — die Kornblume (centaurea cyanus), na Pivki- Erj. (Torb.); — = pahalica 2), das Raigras, Fr.- C.
79506. žı̑tničar, -rja, m. der Getreidebodenaufseher, der Kornmeister, Cig.
79507. žı̑tnik, m. 1) = žitnjak, 1), Z.; — 2) = rženjak, das Roggenbrot, Mur., C.
79508. žitnína, f. der Getreidezins, die Korngülte, Cig., Jan.
79509. žı̑tnjak, m. 1) der Kornkasten, Cig., Jan.; — 2) das Kornbrot, Mur.
79510. žítọ, n. 1) das Getreide; ozimno, jaro ž., das Winter-, Lenzgetreide, Cig.; žita lepo kažejo, die Getreidesaaten stehen gut; — 2) = rž, vzhŠt.; (belo ž., der Weizen, vzhŠt.- C.); — 3) = proso, BlKr., jvzhŠt.; — 4) divje ž., die Futtertrespe (festuca gigantea), vzhŠt.- C.
79511. žitomę̑rəc, -rca, m. der Getreidemesser, Cig.
79512. žitorǫ́dən, -dna, adj. Getreide hervorbringend, getreidereich, Jan., nk.; žitorodna dežela, žitorodno leto, das Kornland, das Kornjahr, Jan.
79513. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
79514. živȃd, f. 1) coll. Thiere, Danj.- Mik.; das Vieh, Cig., Jan., C.; — das Federvieh, jvzhŠt.; — das Ungeziefer, Jarn.; — 2) das Frucht tragende Rebenholz, Fr.- C.
79515. živáhən, -hna, adj. lebhaft, regsam, munter, Cig., Jan., nk.; — hs.
79516. živák, m. eine lebende Wurzel des Weinstockes, Mur., Cig., Met.; živaki, bes. die obersten Seitenwurzeln, Cig.; die Saugwurzeln, Z.
79517. živȃł, -li, f. das Thier; domača, divja, morska, gozdna ž.; — tudi: coll. die Thiere, LjZv.; das Vieh: žival oklasti, Ravn. (Abc.).
79518. živȃłca, f. dem. žival; das Thierchen.
79519. živȃłda, f. coll. = živad, die Thiere, das Vieh, Cig., Jan., Met., Dol.
79520. živȃłən, -łna, adj. 1) = živalji, živalski, Cig.; — 2) reich an Thieren ( bes. von Bienen): ž. starec, ein bienenreicher alter Stock, Levst. (Beč.).
79521. živȃlji, adj. = živalski, Šol., Vrt.
79522. živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; ( hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
79523. živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.- C., Mik.; — coll. das Gethier ( bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.- C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.- Mik.
79524. žívčən, -čna, adj. Nerven-: žı̑včnọ vlakence, die Nervenfaser, živčni pletež, das Nervengeflecht, Cig. (T.).
79525. živčeník, m. die Nervenscheide (neurilemma), ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
79526. živčevína, f. die Nervensubstanz, Cig. (T.), Erj. (Z.).
79527. žívčevje, n. das Nervensystem, Cig. (T.), Erj. (Som.); ozlato ž., das Gangliennervensystem, drobovno ž., das Eingeweidenervensystem, Erj. (Som.).
79528. žı̑včnica, f. die Netzhaut des Auges (retina), Cig. (T.).
79529. 1. živę̑, f. pl. = duše nekrščenih otrok, ki o mraku po zraku letajo, C. ( Kres II. 271.), Ščav.
79530. 2. živę̑, f. pl., vzhŠt.- C., pogl. želve, žolve (Scropheln).
79531. žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
79532. živę́čən, -čna, adj. lebhaft, Guts.- Cig., Mur.
79533. žı̑vək, -vka, m. = živež, der Lebensunterhalt, Jan.
79534. žívəlj, -vlja, m. das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
79535. žívən, -vna, adj. nährend, Nähr-, Cig., Jan., C.; žı̑vna moč, die Nährkraft, Cig.; živni sok iz zemlje vleči, Bes.
79536. živẹ̑nje, n. = življenje, das Leben, Dict., Krelj, Schönl., Kast., Jsvkr., Ben.- Kl., nekateri novejši pisatelji.
79537. živẹ́tən, -tna, adj. lebensfähig, Cig.
79538. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).

   78.939 79.039 79.139 79.239 79.339 79.439 79.539 79.639 79.739 79.839  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani