Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (79.339-79.438)

  1. žę́nof, m. der Senf; — iz nem.; pogl. gorušica.
  2. ženščák, m. der Weibernarr, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Jan.
  3. žę́nšče, -eta, n. das Weiblein: kako ženšče je to! Zv.
  4. žę́nščina, f. = ženska, Cig., Jan., Zv.
  5. žentẹ̑nje, n. die Maiblume (taraxacum officinale), Vrsno- Erj. (Torb.); ( nam. žehtenje?); prim. žehtelnica.
  6. žę̑nža, f. eine plauderhafte Person, vzhŠt.- C.
  7. žèp, žépa, m. der Sack an einem Kleidungsstück, die Tasche; v ž. seči, in die Tasche greifen; žepe prazniti komu; — prim. tur. džéb, Mik. (Et.).
  8. žȇpəc, -pca, m. dem. žep; gorski ž., der Färbeginster (genista tinctoria), C.
  9. 1. žȇpək, -pka, m. dem. žep; das Täschlein.
  10. 2. žȇpək, -pka, m. = ožepec, Cig., C., Senožeče- Erj. (Torb.), Medv. (Rok.).
  11. žépən, -pna, adj. Sack-, Taschen-; žę̑pna ura, die Taschenuhr; žepni robec, das Taschentuch.
  12. žepíca, f. die Gallerte, die Sulze, Cig., Vrtov. (Km. k.).
  13. žépič, m. dem. žep; das Täschchen; tudi: žę̑pič.
  14. žę̑pka, f. = žep, die Tasche, ogr.- Valj. (Rad).
  15. žepníca, f. 1) der Taschendeckel, vzhŠt.- C.; — 2) (ura) žę̑pnica, die Taschenuhr, Jan. (H.).
  16. žə̀pnọ, n. das Floßloch im Floßofen, Cig.; das Schürloch, Jan.; das Ofenloch, C.; — der Krater, Trst. (Let.), Vest., Nov.; — pogl. žekno.
  17. žeporẹ̑zəc, -zca, m. der Beutelschneider, DSv.
  18. žeráč, m. der Fressbauch, Cig.
  19. žerȃvəc, -vca, m. das Rosenkraut (pelargonium roseum), C., LjZv.; — ( hs. nam. žerjavec (?); prim. žerjavec 2)).
  20. žerȃvica, f. = izgaga, das Sodbrennen, Jan.
  21. žérəc, -rca, m. der Fresser, Jan.; pastirji skačejo okolo ognja in kriče: Živi ogenj, jari žerec, kožoderec itd., Ščav.- Trst. ( Nov.); — prim. Pjk. (Črt. 132.).
  22. žérək, -rka, adj. von brennend herbem Geschmack, bitter, herbe, Cig., Jan.; ranzig: žerko maslo; žerko požirati, den Verdruss hinnehmen, Z.; — prim. žarek 2).
  23. žerẹ́lọ, n., nam. žrelo: das Ofenloch, M.; — das Flugloch des Bienenstockes, M., Čb.- Valj. (Rad).
  24. žerẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = žareti: glühen, Cig.; Kupec zdaj po matere gre Z lanci prežerečimi, Npes.-Vraz; — 2) einen beißenden, brennenden Geschmack haben, Jan., Mik.; po grlu mi žeri, Z.; — brennen: dim žeri v očesu, Cig.; pogl. žareti 2).
  25. žèrg, žérga, m. der Sarg, C.; — prim. žerh.
  26. žèrh, žérha, m. die Gruft, Dict.; (žrh, der Sarg, Mik.); — prim. stvn. sarch, saruch, Mik. (Et.).
  27. žeríca, f. = žer, žir, Jan.; tod najlepša je žerica, DSv.
  28. žerjȃł, -li, f. = nastava ali progla v ptičjo lov, Erj. (Torb.).
  29. žerjàv, -áva, m. 1) der Kranich (grus cinerea); — 2) der Krahn (Kranich), die Winde, die Schiffswinde, V.-Cig., Cig. (T.), C., DZ., Bes.
  30. žerjȃvəc, -vca, m. 1) = škrjanec, Nov.- C.; — 2) = prisadnik, der Storchschnabel (geranium), C.
  31. žerjȃvica, f. glühende Kohlen, das Glühfeuer, die Glut; sedeti kakor na žerjavici, Cig.
  32. žerjȃvka, f. = žerjavica, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; na žerjavki se peči, Cv.
  33. 2. žerjȃvnica, f. das Krahngehäuse, Cig.
  34. žerjávov, adj. 1) Kranich-: žerjavovo pero, Npes.-Vraz; — 2) Krahn-, Cig.; žerjavovo bruno, der Krahnbalken, Cig., DZ.
  35. žernȃda, f. = dnina, das Tagewerk, C., Vrtov. (Vin.), Notr., Prim.; — prim. it. giornata, Tag.
  36. žernȃdnica, f. dninarica, ein vom Tagwerk lebendes Weib, Notr.
  37. žę̑təc, -tca, m. der Schnitter, Mur., Danj.- Mik.
  38. žę̑təv, -tve, f. der Getreideschnitt, die Getreideernte; ob žetvi, zur Schnittzeit; pšenična, ajdova ž., die Weizen-, Heidenernte.
  39. žéti, žánjem, vb. impf. mit der Sichel abschneiden; schneiden; pšenico, travo, praprot ž.
  40. žę́tje, n. das Abschneiden mit der Sichel.
  41. žetnína, f. der Schnitterlohn, Cig., Jan.
  42. žetvína, f. das mit der Sichel Abgeschnittene, C.; — der Schnitt, die Ernte, Jan.
  43. žę̑vəc, -vca, m. = žənjec, der Schnitter, Jan., Notr.- Z.
  44. žę̑vka, f. = ženjica, die Schnitterin, Jan., Mik., Kres, Kras.
  45. žę́zlọ, n. der Scepter, Cig., C.; (po drugih slov. jezikih).
  46. žę̑ža, f. eine langsame, langweilige, thörichte Person, SlGor.- C.; — prim. 2. žuža.
  47. žéžəł, -žla, m. die Aschen- oder Feuerschaufel, Cig., C., Kras- Erj. (Torb.); (žèžəł, Štrek.); — iz bav. schüssel, Štrek. (Arch.), ali morda iz it. sessola, die Schöpfkelle.
  48. žgáłən, -łna, adj. 1) Brenn-, Brand-, Senge-, Mur., Cig., Jan.; žgȃłni dar, Greg.; — žgalni tobak, der Rauchtabak, Cig.; — 2) brennbar, (žgaven) Cig.
  49. žgalína, f. eine brennende Hitze, Mur., Cig., Jan., Mik., Kras, vzhŠt.
  50. žgalínovəc, -vca, m. der Schneeball (viburnum opulus), C.
  51. žgalíšče, n. = mesto, kjer rudo žgejo in čistijo, der Platz, wo ein Haufe von Erz und Holz oder Kohlen errichtet wird, das Rostbett ( mont.), Cig.
  52. žgȃłka, f. die große Herbstheuschrecke: ž. strže, vzhŠt.- C.
  53. žgȃłnica, f. die Brennerei, das Brennhaus, die Brennhütte, Cig., Jan., C., Nov., Erj. (Min.).
  54. žgȃłničar, -rja, m. der Brennmeister, Cig.
  55. žgałnína, f. das Brenngeld, Cig.
  56. žgálọ, n. das Brennmittel, Cig.; das Brenneisen, C.
  57. žgȃnčnica, f. das Sterzwasser, Z.
  58. žgančnják, m. der Sterztopf, C.
  59. žgánəc, -nca, m. der Sterzbrocken; pl. žganci, (Mehl zu dickem Brei gekocht), der Sterz; ajdovi, koruzni žganci; suhi žganci; žganci z mlekom; momlja kakor da bi žgance v ustih imel, er spricht, wie wenn er Klöße im Munde hätte, Cig.
  60. žganíca, f. eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein, Mur., Cig., Kres, kajk.- Valj. (Rad).
  61. žgȃnjar, -rja, m. 1) der Brantweinbrenner, der Brantweinhändler; — 2) = žganjepivec, Cig., Jan., nk.; — 3) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  62. žganjarı̑ja, f. die Brantweinbrennerei; — der Brantweinschank.
  63. žganjáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) die Brantweinbrennerei betreiben; — 2) Schnaps zu trinken pflegen, schnapsen, Zv.
  64. žganjárjenje, n. das Brantweinbrennen, Cig.
  65. žganjárna, f. = žganjarnica, Levst. (Nauk).
  66. žganjárnica, f. die Brantweinbrennerei (Anstalt), Cig., Jan.
  67. žganjčè, n. dem. žganje, LjZv., Erj. (Izb. sp.).
  68. žgȃnje, n. 1) das Brennen; ž. rane; ž. apna, opeke, das Kalk-, Ziegelbrennen; — das Sengen, das Rösten; ž. kave; — das Brandopfer, Krelj; — 2) eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein; ž. kuhati, Brantweinbrennen; = ž. paliti, BlKr.; (v tem pomenu nav. žganjè, Valj. [Rad], žganję́, Dol.).
  69. žgánjevəc, m. der Brantweingeist, Cig., Slom.
  70. žganjíca, f. = žganica, Mur., Cig., Jan., Slom.
  71. žgáti, žgèm, vb. impf. brennen ( trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.- Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen ( techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; ( prim. žgeč); — ( pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.
  72. žgȃvəc, -vca, m. eine Person, die etwas brennt, der Brenner, Cig., C.
  73. žgavíca, f. die Nessel, Guts.- Cig.
  74. žgȃvščina, f. das Brandopfer, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  75. žgę̑təc, -tca, m. = ščegetec: očesni ž., der Augenkitzel, Cig.
  76. žgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, Jan., Mik., Zora, LjZv.; — prim. žvrgoleti.
  77. žíba, f. tako zovejo gosi in race, vzhŠt., ogr.- C.
  78. žı̑bək, -bka, m. das Gänschen, C.; žibek pivče, ogr.- Valj. (Rad).
  79. žı̑brc, m. das Kreuzblümchen (polygala chamaebuxus), Josch.
  80. žı̑brica, f. der Teufelsdreck (ferulago assa foetida), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
  81. žı̑brje, n. das Weidenröslein (epilobium angustifolium), C., Nkol.
  82. žı̑brt, m. die Taubnessel (lamium), Medv. (Rok.), Cerklje- Burg. (Rok.); rdeči ž., rother Bienensaug (lamium purpureum), Nov.; (tudi: žibret, C.).
  83. žíca, f. der Draht, Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die Drahtsaite, Cig. (T.); — hs.
  84. žı̑da, f. = svila, die Seide; — iz nem.
  85. žı̑dan, adj. = svilnat, seiden; židane volje biti, sehr gut gelaunt sein.
  86. žı̑dək, -dka, m. das Jüdelein, Jurč.
  87. žídək, -dka, adj. dünnflüssig: židka jed, C.; — weich: zemlja je prežidka za oranje, Mik.; — schlatzig, faul (o kruhu, kostanju, slanini), C.; — biegsam, geschmeidig, Habd.- Mik., Dol.- Cig., Jan.; — weichlich, Jan.; — ž. človek, ein schwacher Mensch, C.
  88. žı̑dən, -dna, adj. Seiden-: židni črv, Danj. (Posv. p.).
  89. žídniti, žı̑dnem, vb. pf. dünnflüssig werden, C.
  90. žı̑dovnik, m. der Seidenspinner, Alas.
  91. žı̑dovščina, f. = židovstvo, tudi: židǫ̑vščina, ogr.- Valj. (Rad).
  92. žı̑fra, f. neka bolezen: die Gelbsucht, Z., Nov., SlN., Polj., Idrija.
  93. žı̑g, m. 1) der Brand: en ž. opeke, ein Brand Ziegel, Cig.; — 2) = smod, palež, die Senge, Jan.; — 3) das Brandmal: žig izdajstva, Cig. (T.); ( hs.).
  94. žigálọ, n. das Brenneisen, Cig., Jan.
  95. žígavica, f. die Brennessel, C.
  96. žı̑gica, f. das Zündhölzchen, h. t.- Cig. (T.).
  97. žígniti, žı̑gnem, vb. pf. zusammenfallen: kruh žigne, če ga veter obleti, kadar se peče, C.
  98. žìk, žíka, m. der Schmitz, Cig.
  99. žìk, interj. Nachahmung des Schalles beim Schlage mit einem dünnen, weichen, langen Gegenstande.
  100. žíkati, žı̑kam, -čem, vb. impf. schmitzen, Cig.

   78.839 78.939 79.039 79.139 79.239 79.339 79.439 79.539 79.639 79.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA