Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (7.901-8.000)

  1. strȗžnik, m. 1) der Schabebaum der Gerber, Cig.; — 2) die Raspel, Jan.; — 3) = stružnica, die Drechselbank, Jan., M.; — 4) ein langer Hobel, die Fügebank, Jan.
  2. stȓv, -ı̑, f. 1) der Schoberstock, Cig., M.; — 2) komur kozolca zmanjka, zabije poleg njega še močne kole v zemljo in nanje late priveže, to so: strvi, Št. Jernej ( Dol.); — pogl. ostrv.
  3. stȓž, m. = stržen, das Baummark, C., Z.
  4. stȓž, -ı̑, f. = z drobnim iverjem pomešana, okolo tnala postrgana prst, Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  5. stržȃj, m. = stežaj, die Thürangel, Npes.-Vraz; — na s. (= na stežaj) odpreti vrata, C., Savinska dol.
  6. stržȃjnik, m. die Thürpfoste, der Thürstock, C.; der Fallthürpflock, C.; — prim. stežajnik, stružajnik.
  7. stŕžati, -ím, vb. impf. = stržeti, strčati, ragen, C.
  8. stržə̀k, -žkà, m. der Zaunkönig (troglodytes), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.); — prim. strežek, strežič.
  9. stŕžəlj, -žlja, m. der Maiskolben, C.
  10. stržę̑n, m. 1) das Baummark; bezgov s., das Holundermark; — der Kern des Holzes: zdravega stržena, kerngesund; — 2) der Eiterpfropf bei einem Blutschwär; s. iz tvora potegniti; — 3) der Röhrenkern der Metallgießer, Cig.; — 4) der Quandelstock bei den Kohlenbrennern, Cig.; — 5) der Stromstrich, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; stržen ima voda, koder najgloboče teče, Lašče- Levst. (M.); stare Ljubljanice strženi, das alte Laibacher Bett, Levst. (Močv.).
  11. stržę̑nast, adj. Baummark enthaltend, markig, Cig., Jan.; s. les, markiges Holz, Cig.; — markicht, Mur., Cig.; — Mark-, Cig.
  12. stržę̑nat, adj. markig, Cig., Trst. (Let.).
  13. stržę̑nəc, -nca, m. strženci, = polipi z vnanjo trdo skorjo, Erj. (Ž.).
  14. strženíca, f. = dila skozi stržen odžagana, das Markbrett, Notr.
  15. strženíka, f. das Kernholz, Mur., C.
  16. strženína, f. = oglje iz stržena, die Quandelkohle, Cig.
  17. stržę̑nka, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  18. stržę̑nov, adj. Baummark-, Cig.; strženova plast, die Markschicht, Cig. (T.); — strženovi stremeni, die Markstrahlen, Tuš. (B.).
  19. stržę̑novəc, -vca, m. strženovci, Röhrenkorallen, Cig. (T.).
  20. stržetáti, -ȃm, vb. impf. ragen, Pot.- Cig., C.
  21. stržẹ́ti, -ím, vb. impf. = strčati, ragen, Mur., Pot.- Cig.
  22. stržíka, f. das Baummark, C.
  23. stržína, f. das Schabsel, Jan.; kar je vitrnik z viter postrgal, stržine imenujemo, Rib.; rožene stržine, Cv.
  24. stržı̑nje, n. das Schabicht, das Scharricht, C.
  25. stržír, -rja, m. na plavu stebriček, na katerega je krmilo privezano, Savinska dol.; — prim. stožer.
  26. stržíšče, n. prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme ter se vzgajajo sajenice (presad), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. strž f.
  27. stúbəlj, -blja, m. neka mera (= tri četrti vagana), jvzhŠt.
  28. stúblọ, n. die aus einem Baumstamm verfertigte Röhre, C.
  29. stùč, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, um ihn rücklings gehen zu machen, Rib.- M.
  30. stȗd, m. der Ekel, der Abscheu, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  31. studèn, -éna, adj. kalt, Meg.- Mik., Cig., Jan.; studeno je bilo, es war kalt, Trub., Dalm.; Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; studena voda, frisches Wasser, Rogatec ( vzhŠt.)- C.; studen kruh, altgebackenes Brot, C.
  32. stúdən, -dna, adj. = ostuden, abscheulich, ekelhaft, Cig.
  33. studę̑nčar, -rja, m. der Brunnenmeister, Jan.
  34. studénčək, -čka, m. dem. studenec; eine kleine Quelle, das Brünnlein.
  35. studénčən, -čna, adj. Quell(en)-: studenčna voda; studenčno jezero, der Quellsee, Jes.
  36. studénčina, f. 1) = studenčnica, das Quellwasser; studenčino piti, Dalm.; mrzla studenčina izvirajoča izpod pečine, LjZv.; — 2) pl. studenčine, der Quellengrund, V.-Cig., C.; stika po vseh studenčinah in dolih za travo, Ravn.; — tudi: studę̑nčina, Valj. (Rad).
  37. studenčíšče, n. der Quellenplatz, Cig.
  38. studę̑nčnat, adj. quellenreich, Mur., Cig., Jan., Met.; studenčnata dežela, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
  39. studę̑nčnica, f. 1) das Quellenwasser; — 2) die Bachstelze, C.
  40. studę̑nčnik, m. neka rastlina rastoča sosebno okolo studencev, morebiti: die Schmalzblume (caltha palustris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  41. studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
  42. stȗdenək, -nka, m. = studenec 1), C., pri Mariboru- Kres.
  43. studeníce, f. pl. die Einfassung einer Quelle, vzhŠt.- C.
  44. studeníti, -ím, vb. impf. = izvirati, Vod. (Izb. sp.).
  45. studénka, f. = studenčnica: iz skale vre s., Bes.
  46. studenọ̑st, f. die Kälte, Cig., Jan.
  47. stūdije, f. pl. nauki, uk, die Studien, Cig. (T.); prim. študije.
  48. stúditi, -im, vb. impf. 1) verabscheuen, Mur., Mik.; s. kake jedi, Ravn.; on vse studi, kar je nesvetega, Ravn.; redovniško obleko s., Cv.; — 2) studi se mi kaj, mich ekelt eine Sache an: jed, greh se mi studi; (studí se, Štrek.); — 3) s. se, sich ärgern, sich grämen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  49. studljìv, -íva, adj. widerlich, Cig.; ekelhaft, C.
  50. stúdnost, f. die Abscheulichkeit, Cig.
  51. studòr, -óra, m. ein seichter Acker, worunter sich Felsen befinden, der Felsengrund, Cig., M.
  52. stúhəł, -hla, adj. = zatohel, muffig, dumpfig, Cig., Jan., C.
  53. stuhnẹlína, f. der Moder, C.
  54. stuhnẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch anhaltende Feuchtigkeit verderbt werden, verstocken, Cig.; vermodern, C.; stuhnela repa, muffelige Rübe, C.; — 2) verlöschen: ogenj stuhni, C.; — pogl. stuhniti.
  55. stúhniti, -tȗhnem, vb. pf. dumpfig werden, Cig.; verderben ( v. Korn), C.; nam. stohniti; prim. zatohniti.
  56. stuhnóba, f. = stuhnota, Jan. (H.).
  57. stuhnóta, f. der Muff, der Moder, Mur., Cig., Jan.
  58. stujénje, n. = stud, der Ekel, Jurč.
  59. stúkati, -am, vb. impf. den Ochsen rücklings gehen heißen, Rib.- M.; — prim. štukati.
  60. stȗłək, -łka, m. 1) nav. pl. stulki, zusammengeschrumpfte Dinge, z. B. Laub, unreifes Obst u. dgl., C.; krause Locken, Rez.- C.; die Falten an Stiefeln, C.; — 2) die Papierrolle, die Düte, C.
  61. stulína, f. ein zusammengeschrumpftes Ding, C.
  62. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
  63. stúljenik, m. ein zusammengeschrumpfter, verkrüppelter Mensch, C.
  64. stúmbəlj, -blja, m. = stublo, ein hohler, aufrechtstehender Stamm als Brunneneinfassung, C.
  65. stȗmpati, -am, vb. pf. = 2. stopiti (abstumpfen), Cig.
  66. stúnja, f. psovka osebi, katera neče delati, kajk.- Valj. (Rad).
  67. stvȃr, -ı̑, f. 1) das Geschöpf; vse žive in nežive stvari; — 2) das Ding; nobene stvari nima v hiši, er hat nichts im Hause; — die Sache; glavna s., die Hauptsache; vsaka s. ga razjezi; prepirna s., die Streitsache, DZ.; občinske stvari, Gemeindeangelegenheiten, Levst. (Nauk); — 3) = dejanje, die That: z miseljo, besedo in stvarjo, rok. iz 15. stol.- Let. 1889, 158.
  68. stvȃrba, f. die Schöpfung, C.
  69. stvȃrca, f. dem. stvar; 1) das Geschöpfchen: nežna s.; — 2) das Dingchen, das Sächelchen; nobene stvarce ( gar nichts) ni pri hiši; vsaka stvarca, jede Kleinigkeit.
  70. stvárən, -rna, adj. dinglich, Real-, reell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; stvarna bremena, Reallasten, DZ.; stvarno sodstvo, die Realgerichtsbarkeit, DZ.; stvarne pravice, dingliche Rechte, DZ.; stvarna opredelba, die Realdefinition, Cig. (T.); stvarno edinstvo, die Realunion, Cig. (T.); — concret, Cig. (T.); — objectiv, sachlich, Jan., nk.; stvarna kritika, nk.
  71. stvaríłən, -łna, adj. schaffend, Jan. (H.).
  72. stvarína, f. das Erschaffene, das Gebilde, Jan.; coll. die Geschöpfe, Mur., C., Z.
  73. stvarı̑telj, m. = stvarnik, Mur., Jan.
  74. stvarı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, C.; stvariteljna moč, Zv.
  75. stvarı̑teljica, f. die Schöpferin, Jan. (H.).
  76. stvarı̑təv, -tve, f. die Erschaffung, die Schöpfung, Cig., Jan., nk.; s. sveta, Ravn.- Valj. (Rad).
  77. stváriti, stvȃrim, vb. pf. = ustvariti, Mur., Cig., Jan., nk.
  78. stvarjáłən, -łna, adj. schöpferisch, Cig.; stvarjȃłna moč, die schöpferische Kraft, nk.
  79. stvarjáłnost, f. die Schaffungskraft, Cig.
  80. stvárjanje, n. das Schaffen, Cig.
  81. stvárjati, -am, vb. impf. = ustvarjati, erschaffen, hervorbringen, Mur., Cig., Jan., nk.
  82. stvárjavəc, -vca, m. der Erschaffer, Cig.
  83. stvarjénje, n. = ustvarjenje, die Erschaffung, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan. i. dr.; — die Schöpfung = die erschaffene Welt, C.
  84. stvarljìv, -íva, adj. schöpferisch, Jan.
  85. stvarljívost, f. die Schöpferkraft, Jan., nk.
  86. stvárnica, f. eig. die Schöpferin: die Natur, Mur., Jan., Vod. (Pes.).
  87. stvárnik, m. der Schöpfer; vsemogočni s. neba in zemlje.
  88. stvárnost, f. die Realität, Jan.; die Entität, Cig. (T.); die Sachlichkeit, Jan., nk.
  89. stvȃrstvọ, n. die erschaffenen Dinge, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vsi trije deli stvarstva, alle drei Reiche der Natur, Cig.
  90. stvòł, stvóla, m. die Röhre, bes. die Pflanzenröhre, C.; — der Federkiel, C.; — der Flintenlauf, C.; — prim. rus. stvolъ.
  91. stvolíka, f. der Wasserschierling, C.; — prim. cvolina.
  92. stvòr, stvǫ́ra, m. das Geschöpf, Jan., Valj. (Rad); živ stvor, ein lebendes Wesen, Erj. (Min.); rastlinski s., ein Pflanzengebilde, Zv.; — stsl.
  93. stvǫ̑rba, f. die Schöpfung, die Bildung, C.
  94. stvorı̑tba, f. die Erschaffung, ogr.- Valj. (Rad).
  95. stvorı̑telj, m. der Schöpfer, Danj.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  96. stvorı̑teljən, -ljna, adj. schöpferisch, Cig. (T.).
  97. stvorı̑təv, -tve, f. 1) die Schöpfung: samosvojna s. (generatio aequivoca), Tuš. (B.); — die Creierung, SlN.; — 2) die Function ( phil., math.), Cig. (T.).
  98. stvoríti, -ím, vb. pf. erschaffen, hervorbringen, Št.- Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); Kar stvori natura, Vse na smrt stvori, Levst. (Zb. sp.); — bewirken, Cig. (T.). — prim. storiti.
  99. stvorjénje, n. 1) die Erschaffung: s. sveta, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schöpfung, kajk.- Valj. (Rad); — das Geschöpf, ogr.- Valj.; nežno s., Erj. (Izb. sp.); — stvorjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  100. subjēkt, m. podmet, osebek, das Subject.

   7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA