s (78.939-79.038)

78939. zvẹzdoznȃnəc, -nca, m. der Sternkundige, Mur.; der Astronom, Cig. (T.).
78940. zvę̑zək, -zka, m. 1) etwas Zusammengebundenes: das Bündel, das Bund; das Fascikel, Cig.; das Paket, Cig., Jan.; das Reisebündel, C.; z. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan., C.; der Strauß, Cig., M.; z. lepih rož, Slom.- C.; der Palmbusch, Slom.- C.; — 2) der Band (als Theil eines größeren Druckwerkes), Cig., Jan., nk.
78941. zvę́zən, -zna, adj. 1) Bundes-, Allianz-, Jan.; zvę̑zna država, der Bundesstaat, Jan., Cig. (T.); zvezni zbor, die Bundesversammlung, Cig.; zvezno svetovalstvo, der Bundesrath, DZ.; — 2) Verbindungs-, Cig.; zusammenhängend, communicierend, Cig. (T.); zvezna hodišča, Communicationsgänge, Levst. (Pril.); zvezna črta, die Communicationslinie, Cig.; — 3) zvezna moč, die Cohäsionskraft, Jan.
78942. zvezílọ, n. = vezilo, das Band, Kremp.- C.; — die Fessel, Guts. (Res.).
78943. zvę̑zljaj, m. = zvezek, das Gebund, Cig.
78944. zvę̑znik, m. der Bundesgenosse, der Verbündete, Cig., Jan., Cig. (T.).
78945. zvezovȃnje, n. das Zusammenbinden, das Verbinden.
78946. zvę̑žčič, m. dem. zvezek; das Heftchen, nk.
78947. zvę̑žənj, -žnja, m. das Bündel, nk.; nekaj zvežnjev praproti, DSv.; das Fascikel, Levst. (Nauk), DZ.; pismo je bilo poslano v zvežnju z drugimi pismi v glavni cesarski stan, Navr. (Kop. sp.).
78948. zvẹ́ženje, n. die Verbiegung, die Verkrümmung, Z.; der Wurf (eines Brettes), Cig.
78949. zvẹ́žiti, -im, vb. pf. verkrümmen, verbiegen, schief machen, Mur., Cig.; solnce je desko zvežilo, die Sonne hat das Brett krumm gezogen, Cig.; z. se, sich verziehen, sich werfen, Cig., Jan.; deska se je zvežila, zvežena deska, Cig., Polj.; sleme se je upognilo in streha zvežila, Glas.; zvežena glava, ein verschrobener Kopf, Jurč.; — prim. izvežiti se.
78950. zvı̑čna, f. = zolva, zava, die Mannesschwester, Mik., Vrtov. (Km. k.); (zvičina, Ben.- Erj. [Torb.]).
78951. 1. zvíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, Cig.; zvihana glasovnica, zusammengefalteter Stimmzettel, DZ.; — 2) zvihan = zvit, verschmitzt, V.-Cig.
78952. zvı̑hi, m. pl. = golenice, ki se dajo vihati, Ig (Dol.).
78953. 1. zvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) krumm biegen, M.; nož z. (verbiegen), Z.; koso z., die Schneide der Sense verbiegen; — 2) in Eile zusammenstümpern: nezrel zdelek, zvihran s tako naglico, Levst. ( LjZv.).
78954. 2. zvihráti, -ȃm, vb. pf. sich stürmend erheben, aufstürmen, Cig., Jan.; — aufschießen (von Pflanzen), Cig.; — ( nam. vzv-).
78955. zvijáč, m. der Verdreher, Cig.; — der Listige, der Betrüger, Cig.; — der Ränkeschmied, Mur., Cig.
78956. zvijáča, f. die List, der Kniff, der Kunstgriff; — die Hinterlist, Cig., Jan., Svet. (Rok.); die Chicane: zvijače plesti, delati, Cig.
78957. zvijáčən, -čna, adj. listig, M.; pfiffig, spitzfindig, Cig.; — hinterlistig, arglistig, Cig., Jan.; verfänglich, Cig., Jan.
78958. zvijáčina, f. = zvijača, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.).
78959. zvijȃčnica, f. die Listige, Jan.
78960. zvijȃčnik, m. ein listiger Mensch, Cig., Jan., C.; — der Arglistige, der Chicaneur, der Ränkeschmied, Cig.
78961. zvíjanje, n. 1) das Zusammenwickeln; — 2) das Verdrehen.
78962. zvijáški, adj. listig, Mur., Cig., Jan.; — hinterlistig, Cig., Jan.; — tückisch, ränkevoll, Cig., Jan.
78963. zvijȃštvọ, n. die Listigkeit, Cig.; — die Rechtsverdreherei, Cig.
78964. zvíjati, -am, vb. impf. ad zviti; 1) zusammenwickeln, zusammenrollen; — 2) verdrehen; palico z.; ( pren.) besedo, pravico, postavo z., Cig.; — winden, schlängeln, Mur.; glavo z., den Kopf herumdrehen, Cig.; z. repom z., mit dem Schweife wedeln, Z.; glas ali z glasom z., mit der Stimme abwechseln, sie modulieren, Cig.; — z. se, sich winden, sich schlängeln; z. se kakor črv; z. se od bolečin; z. se pred kom, vor jemandem Katzenbuckel machen, Cig.; — les se zvija, das Holz wirft sich, Cig., Jan.
78965. zvijȃvəc, -vca, m. 1) der Krümmer, Cig.; — 2) kdor zvito govori, C., Levst. (Zb. sp.).
78966. zvíjavica, f. die Zuckung, die Convulsion, Cig., Jan., DZ.; pl. zvijavice, eine Art Krankheit, C.
78967. zvı̑k, m. der Gebrauch, die Sitte, Kor.- M., Mik.
78968. zvı̑njenik, m. der gemeine Weiderich (lythrum salicaria), Cig., Tuš. (R.).
78969. 1. zvı̑rati, -am, vb. impf. ad zvreti; siedend aufwallen, sieden; Korenjiče je zviralo, Npes.-Vraz; — ( nam. vzv-).
78970. 2. zvı̑rati, -am, vb. impf. (die Schuld auf andere) wälzen: on vse na-me zvira, Krka, Lašče, Ig- Erj. (Torb.), BlKr.
78971. zvišȃva, f. die Erhöhung: z. taks, DZ.; — ( nam. vzv-).
78972. zvı̑šč, m. der Enzian, Mur.; — pogl. svišč 2).
78973. zvíščati, -ím, vb. pf. sauer werden, verderben: vino zvišči, kadar je na malem v posodi, Z.; (vino se zvišči, BlKr.); zviščalo vino, Z.; (zviščano, Hip.- C.); zviščal človek, ein Sauertopf, Z.; — prim. svišč, Enzian.
78974. zviščẹ̑łəc, -łca, m. = skopuh, Bes.
78975. zviščẹ́ti, -ím, vb. pf. = zviščati: zviščel, sehr sauer, ("zveščel") Met.; — zviščel človek = skopuh, Cig., Lašče.
78976. zvı̑šək, -ška, m. etwas Erhöhtes: die Erhöhung, die Erhabenheit, Cig.; — ( nam. vzv-).
78977. zvı̑škoma, adv. 1) von oben herab, V.-Cig., M., Polj.; — 2) plötzlich: kar zviškoma, Jan., Levst. (M.); pobegnili so zviškoma, Jurč.
78978. zvı̑tčək, -čka, m. dem. zvitek; das Gewinde: z. niti, ein Gewinde von Fäden, C.
78979. zvı̑təc, -tca, m. = zvit človek, Cig., Bes.
78980. zvı̑tək, -tka, m. etwas Zusammengerolltes, die Rolle, Cig.; die Düte, Cig.
78981. zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. ( n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.- Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.
78982. zvítje, n. z. člena, die Verstauchung, Strp.
78983. zvı̑tkarica, f. die Skarnitzel- oder Dütelblume (Richardtia aethiopica), Tuš. (R.).
78984. zvı̑tnik, m. = zvitec, SlN.
78985. zvitorèp, -rę́pa, adj. = zvit, schlau, durchtrieben, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
78986. zvitorę̑pəc, -pca, m. 1) = zvitorep, zvit človek, der Schlaukopf, Jan., Levst. (Zb. sp.); — 2) rjavi z., der braune Rollschwanz- oder Winselaffe (cebus Apella), Erj. (Ž.).
78987. zvitorę̑pka, f. 1) die Listige, Jan. (H.); — 2) = zvitorepec 2), Cig., Jan., C.
78988. zvízdati, -am, vb. impf. = žvižgati, pfeifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — zischen: kače zvizdajo, V.-Cig.
78989. zvláčiti, -im, vb. pf. durch Schleppen zusammenbringen, zusammenschleppen; drva na kup z.
78990. 1. zvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. ziehend herab-, hinschaffen; z. srobotino s hrasta; komaj sem ga domov zvlekel.
78991. 2. zvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. zusammenziehen; hitro z. kaj, etwas schnell vernähen, jvzhŠt.; sukno se je zvleklo (ist zusammengeschrumpft), Z.; zusammenschleppen: otrok je vse cunje zvlekel na kup.
78992. zvǫ́čən, -čna, adj. 1) Ton-, C.; zvǫ̑čni trak, der Schallstrahl, z. val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) wohltönend, hellklingend, Jan.
78993. zvočílọ, n. das Schallmittel, der Schallerreger, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Zora.
78994. 1. zvọ̑d, m. 1) der Hebel, Cig., C., M.; — ein Instrument, um einen Zahn auszuheben, C., M.; — 2) die Hebewinde, vzhŠt.- C., Valj. (Rad); — 3) das cylinderförmige Mangeholz, C.; — ( nam. vzv-).
78995. 2. zvòd, -vǫ́da, m. 1) die Reduction ( math.), Cig. (T.); — 2) der Absatz (von Waren), DZ.; ( prim. zvesti); — 3) der Betrug, Jan.; ( prim. zvoditi).
78996. zvodenẹ́ti, -ím, vb. pf. wässerig, zu Wasser werden; kri zvodeni.
78997. zvodljìv, -íva, adj. verführerisch, Cig., Jan.
78998. 1. zvọ̑dnik, m. = hlod, ki jez podpira, Savinska dol.; — ( nam. vzv-).
78999. 2. zvodník, m. 1) der Verführer, Cig., Jan., nk.; — der Kuppler, Cig., Jan.; (po češ.); — 2) der Betrüger, Jan., SlN.
79000. zvǫ̑k, m. der Schall, der Klang, der Ton, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.; — po stsl.
79001. zvokomèr, -mę́ra, m. der Schallmesser, Jan., Cig. (T.).
79002. zvokovòd, -vǫ́da, m. der Schalleiter, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
79003. zvokovǫ́dən, -dna, adj. schalleitend, Cig. (T.).
79004. zvọ̑n, zvọ̑na, zvonȃ, m. 1) die Glocke; veliki, srednji, mali z. (v zvoniku, če so trije); z. poje, je zapel, die Glocke tönt, hat zu läuten angefangen; (v) plat zvona biti, die Feuer- oder Sturmglocke läuten; — pod našim zvonom, in unserem Pfarrsprengel, LjZv.; pod enim zvonom biti, zu einer Pfarre gehören, Jan.; izpod domačega zvona iti, die Heimatpfarre verlassen, C.; — 2) der Klang: pisker, sod ima lep z., C.; — 3) pl. zvoni, die Glockenakelei (aquilegia vulgaris), C.
79005. zvonárnica, f. die Glockengießerei (Werkstätte), Cig., Jan., nk.
79006. zvóncəlj, -clja, m. der Eiszapfen, C.
79007. zvoncljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, Bes.
79008. zvončár, -rja, m. der mit einer Glocke versehene Ochs einer Herde, Lašče- Levst. (Rok.); der Leithammel, Jan., GBrda.
79009. zvončaríca, f. die mit einer Glocke versehene Kuh einer Herde, Lašče- Levst. (Rok.); ovca, ki zvonec nosi, Lašče- Erj. (Torb.).
79010. zvončə̀k, -čkà, m. dem. zvonec; 1) das Glöckchen; die Klingel; — die Schelle, Cig., Jan.; — 2) das Halszäpfchen der Schweine, Fr.- C.; — 3) morski zvončki, Seetulpen oder Seepocken (balanidae), Erj. (Ž.); — 4) die Glockenblume (campanula); nav. pl. zvončki, Cig.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Cig., Jan., Tuš. (R.), Nov.- C.; — zvončki, die Zaunwinde (convolvulus sepium), C., Medv. (Rok.); — neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.); — tudi: zvónčək.
79011. zvončẹ̑la, f. ovca, ki zvonec nosi, Podkrnci- Erj. (Torb.).
79012. zvončíca, f. 1) die Klingel, Guts.- Cig.; — 2) meglenasta z., das nebelartige Glockenthierchen (vorticella nebulifera), Erj. (Z.); — 3) die Glockenblume (campanula), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
79013. zvončìč, -íča, m. dem. zvonec; 1) das Glöckchen, Jan.; — 2) neka hruška, v Brkinih- Erj. (Torb.); — tudi zvónčič.
79014. zvončkȃnje, n. das Geklingel, das Schellengeläute, Cig., Jan.
79015. zvončkáti, -ȃm, vb. impf. mit einem Glöckchen läuten, klingeln, schellen, Cig., Jan.
79016. zvončkúlja, f. 1) die Schelle, Jan.; — 2) die Cymbel, V.-Cig., Burg.; z bobni in zvončkuljami, Ravn.
79017. zvončúlja, f. die Schelle, Jan.
79018. zvónəc, -nca, m. dem. zvon; 1) das Glöckchen; bes. das Messnerglöckchen; die Klingel; die Viehglocke: krava, oven, ovca zvonec nosi; z. nositi, ( z. B. in einer Gesellschaft) excellieren, den Ton angeben, Cig., Jan., Nov.; (preprost izraz); — 2) der Eiszapfen, SlGor.- C.; — der Halszapfen des Schweines, C.; — 3) črni ali rjavi z., die Quakente, die Schellente (anas clangula), Cig., Frey. (F.); — 4) gajev z., der Kuhweizen (melampyrum silvaticum), Cig., Medv. (Rok.).
79019. zvónək, -nka, adj. klangreich, Cig. (T.), nk.; zvonki kamen, der Phonolith, Cig. (T.); — rus.
79020. zvoníca, f. die Glockenstube, Mur., Jan.; (lončeno blago) poje kakor zvon v zvonici, Jurč.; pred cerkvijo pod zvonico so stala dekleta, LjZv.; prostor pod zvonikom, kjer se zvoni, potezajoč za vrv, Podkrnci- Erj. (Torb.), SlGor.- C.
79021. zvonikár, -rja, m. der Glöckner, der Küster, der Thürmer, Cig., Jan.
79022. zvonikaríca, f. die Glöcknerin, die Küsterin, Cig.
79023. zvonílọ, n. 1) das Läutwerk: die Glockensignalvorrichtung, DZ.; — die Thurmglocken, Jan.; — das Schlagwerk in der Uhr, Cig.; — 2) das Geläute; tu imate lepo zvonilo; to je bilo zvonila, ko se je škof pripeljal! Polj.; veter z. odnaša, da se nič ne sliši, Polj.; mrliško z., das Todtengeläute, Cig.; ob jutranjem zvonilu, C.; soglasno z., C.; s petjem in zvonilom koga pokopati, Cig.
79024. zvoníšče, n. der Glockenstuhl, Cig. (T.).
79025. zvoníti, -ím, vb. impf. 1) läuten; cerkovnik je začel zvoniti; zvoni, es läutet; z vsemi zvonovi z.; dan, sedem, devet, poldan, avemarijo zvoni, es läutet die Morgenglocke, sieben Uhr, neun Uhr, Mittag, Ave Maria; mrliču z., einen Todten ausläuten; k maši z.; vkup z. (= z vsemi zvonovi poslednjič k božji službi z.); vor einem Gewitter läuten: pod oblak z., = z. k hudi uri, Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); hudemu vremenu, toči z., das Ungewitter, den Hagel verläuten, Cig.; po toči z. = zu spät etwas thun; — 2) einen Klang von sich geben, tönen, klingen; železo lepo zvoni, C.; v ušesih, po ušesih mi zvoni es klingen mir die Ohren.
79026. zvonjénje, n. das Läuten; (zvonjenję́, Cv.).
79027. zvonkljáti, -ȃm, vb. impf. mit einem Glöckchen läuten, klingeln, Jan., M., C.; Skakala bom, zvonkljala bom, Npes.-K.
79028. zvonomèr, -mę́ra, m. das Glockenmaß, Cig.
79029. zvonǫ́vən, -vna, adj. Glocken-: zvonǫ̑vni glas, Slom.
79030. zvonovína, f. das Glockengut, die Glockenspeise, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.), Vrt.
79031. zvòz, -vǫ́za, m. 1) die Zufahrt ( z. B. zu einem Grundstück), C.; pl. zvozi, der Feldweg: po zvozih le lastniki polja vozijo, Gor.; — 2) = prostor pred skednjem, kamor z vozovi kaj privažajo, Notr.
79032. zvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. durch Fahren zusammenbringen, zusammenfahren, Mur., Cig.
79033. zvozláti, -ȃm, vb. pf. durch einen Knoten verbinden, zusammenknüpfen.
79034. zvrȃt, -ı̑, f. die Pflugwende, Rib.- Mik.; die Querfurche am Ende des Ackers, V.-Cig.; nav. pl. zvratı̑ (in zvráti), Cig., Valj. (Rad), Dol.; na zvrati priti, na zvratih, zvrati so trde za oral, Lašče- Levst. (Rok.); der Ackerwiesfleck, Cig.; na zvrateh, vzhŠt.; — nam. vzvrati.
79035. zvratníca, f. die Pflugwende, die Querfurche am Ende des Ackers, Z.; = pl. zvratnice, Štrek., Notr.; — der Ackerrain der Quere nach, Cig.
79036. zvratnják, m. die Pflugwende, das Angewende, jvzhŠt.
79037. zvŕčiti, -vȓčim, vb. pf. verkrümmen, verbiegen, C., Z.; — sfrčiti.
79038. zvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. zusammenwerfen; — zusammenschießen, Cig., Jan.; denar z., C.

   78.439 78.539 78.639 78.739 78.839 78.939 79.039 79.139 79.239 79.339  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani