Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (78.839-78.938)

  1. zvȃjanje, n. 1) das Verführen, Cig.; — 2) die Reduction ( math.), Cig. (T.).
  2. zvȃjati, -am, vb. impf. 1) ad zvoditi; verführen, Z.; hudobec slepari in zvaja ljudi najrajši po noči, LjZv.; — hintergehen, Cig.; — 2) ad zvesti; reducieren ( math.), Cig. (T.).
  3. zvalíne, f. pl. das Geröll, C.
  4. 1. zvalíti, -ím, vb. pf. herabwälzen; sod z voza z.; kamen se mi je zvalil s srca, ein Stein ist mir vom Herzen gefallen, Cig.; — wegwälzen, hinwälzen, kako reč kam z.; vse na en kup z., Cig.; z. se, ins Rollen kommen, hinrollen, sich hinwälzen; — z. koga na tla, jemanden zu Boden strecken, auf den Boden hinstürzen machen, Cig.; z. koga s konja, Cig.; z. se, hinstürzen, Cig.; na tla z. se, über den Haufen fallen, Cig.
  5. 2. zvalíti, -ím, vb. pf. zusammenwälzen, Cig.
  6. 1. zváljati, -am, vb. pf. 1) zu Boden strecken: Iz kraja smo tacega, Zvaljamo vsacega, Andr.; — 2) schwängern, Cig.; z. se, schwanger werden (von Unverheirateten), Cig., Mik., C.
  7. 2. zváljati, -am, vb. pf. 1) wälzend zusammenbringen, zusammenwälzen; vse sode na eno mesto z.; — 2) wälzend verfertigen: svaljke z. z roko.
  8. zvȃljək, -ljka, m. etwas Zusammengerolltes, Zusammengewalktes, Mur., C.; die Kapaunnudel, Mur.; — pogl. svaljek.
  9. zvaljúcati, -ȗcam, vb. pf. = 1. zvaliti: z. se, hinabkollern, Jan. (H.).
  10. zvaníkəlj, -klja, m. die Fetthenne (sedum telephium), Cig.; — prim. nem. ime rastline: Sanikel (sanicula).
  11. zvȃnje, n. 1) das Rufen, Mur., Cig.; die Berufung, (zvanjè) ogr.- Valj. (Rad); — das Nennen, Cig.; — 2) der Beruf, Jan., Cig. (T.), DZ.; ( hs.).
  12. zvȃr, m. die Schweißung, Cig. (T.).
  13. zvȃra, f. 1) eig. gekochte Milch, C.; übhpt. die Milch, Mur., C., Pjk. (Črt.), vzhŠt.- Valj. (Rad); — 2) geronnene Milch, Bolc- Erj. (Torb.); — = zmleziva, Tržič ( Gor.); — das Käsewasser, Rez.- C.; ostanki po kisli skuti, Tolm.
  14. zvȃrək, -rka, m. z. v plavžih, das Leg, Cig. (T.).
  15. zvárən, -rna, adj. schweißbar, Cig. (T.).
  16. zvaríti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschweißen, dva kosa železa z.; — 2) absieden, kochen, Jan.; mleko z., vzhŠt.- Valj. (Vest.); zvarjene gobe, Danj. (Posv. p.); — brauen, Cig.; — 3) z. se, gerinnen: mleko se je zvarilo, Bolc- Erj. (Torb.); — zvarjeno mleko, Käsewasser, C.
  17. zvárjati, -am, vb. impf. ad zvariti; schweißen, Cig. (T.).
  18. zvȃrka, f. die Schweißfuge, die Schweißnaht, Cig. (T.); — rus.
  19. zvȃrnica, f. = skuta, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  20. zváti, zóvem, vb. impf. 1) rufen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); locken, Cig.; piščeta, pure z., jvzhŠt.; dekla svinje zove, Guts.; — laden, einladen: z. na kaj, Dol.- Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; berufen, Cig.; z. koga od opravil, Cig.; fordern, citieren, Cig.; pred sodnika z. koga, Cig.; na boj z., zum Kampf auffordern, Cig.; — 2) nennen, z. se, heißen, Mur., Cig., Jan., kajk., ogr.- Valj. (Rad), nk.; še zdaj je veliko hudobnih med ljudmi, da se kristjani zovejo, Ravn.; zval se je Podlipec, LjZv.
  21. zvȃžati, -am, vb. impf. ad zvoziti; zusammenfahren ( trans.), zusammenführen, C.
  22. zvečę̑r, adv. abends; z. ob kurjavi, abends um die Kochzeit, Cig.
  23. zvečę̑ra, adv. = zvečer, C., Guts. (Res.); (zvéčera), Rez.- Baud.
  24. zvečeríti, -í se, vb. pf. Abend werden, Z., Vrt.; Ko se zvečeri, Večno luč zvoni, Slom.; zvečerilo se je, Zv.
  25. zvečę̑ršnji, adj. Abends-: zvečeršnja molitev, Gor.
  26. zvečíne, adv. = z večine, größtentheils, Raič (Slov.), nk.
  27. zvẹdàv, -áva, adj. neugierig, Jan., nk.; zvedavi kmetje, Jurč.; — forschsüchtig, Cig.
  28. zvẹdávati, -am, vb. impf. nachforschen, erforschen, Mur., Cig.
  29. zvẹ̑dba, f. die Erforschung, die Erhebung, Levst. (Nauk).
  30. zvẹ́dəčən, -čna, adj. = zvedčen, DSv.
  31. zvẹ̑dək, -dka, m. = kar kdo zve: povedati svoje zvedke, Jurč.
  32. 1. zvẹ́dẹnje, n. das Erfahren; na z., um zu erfahren, Mur.
  33. zvẹ́dẹti, zvẹ́m, vb. pf. in Erfahrung bringen, erfahren; nekaj novega z.; z. resnico; — z. se, kundbar werden, aus Licht kommen; vse se zve.
  34. zvẹdljìv, -íva, adj. neugierig, Mur., Cig., C.; v njo se zvedljivo upro vse oči, LjZv.; vsa zvedljiva, voll Neugierde, LjZv.
  35. zvẹ̑doma, adv. mit Wissen, C.
  36. zvèk, zvę́ka, m. der Klang, M., C.; der Schall, C.
  37. zvekèt, -ę́ta, m. das Geklingel, C.
  38. zvę́kniti, zvę̑knem, vb. pf. erklingen, erschallen, Mur., C., Mik.
  39. zvekšávati, -am, vb. impf. ad zvekšati; to je mojo radovednost še bolj zvekšavalo, Andr.
  40. zvę̑kšema, adv. größtentheils, ogr.- C.
  41. zveličáłən, -łna, adj. beseligend, heilbringend, Cig., Jan.; — ( nam. vzv-).
  42. zveličálọ, n. das Heilsmittel, Cig., Jan.; — ( nam. vzv-).
  43. zvelı̑čanje, n. die Beseligung, die Seligkeit, das Heil; večno z., die ewige Seligkeit; — ( nam. vzv-).
  44. zvelı̑čar, -rja, m. der Seligmacher, der Heiland; — ( nam. vzv-).
  45. zvelı̑čati, -am, vb. pf. seligmachen; duše pobožnih bodo zveličane; zveličan, selig, in den Himmel aufgenommen; z. se, selig werden (= in den Himmel kommen), Cig.; — ( nam. vzv-).
  46. zveličeváłən, -łna, adj. seligmachend, Cig., Jan., nk.; — ( nam. vzv-).
  47. zveličevȃnje, n. das Seligmachen; — ( nam. vzv-).
  48. zveličljìv, -íva, adj. seligmachend, Jan. (H.).
  49. zvę́nčati, -ím, vb. impf. klingen, tönen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi zvenči, es klingt mir in den Ohren, C., Z.; še zdaj mi zvenči po klofuti, Dol.; Zlata okova mi zvenči, Npes.-K.; okna so zvenčala, LjZv.
  50. zvènk, zvę́nka, m. der Klang, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — prim. žvenk.
  51. zvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, M., C.
  52. zvenkolìk, -líka, m. die Klangfigur: Hladnega zvenkoliki, Chladnische Klangfiguren, h. t.- Cig. (T.).
  53. zvenúlja, f. die Stimmgabel, C.
  54. zvę̑r, -ı̑, f. das wilde Thier; grda, strašna, velika z.; — zveri, die Raubthiere (carnivora), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — das Wild, Mur., Cig.; z. vzdigniti, das Wild aufscheuchen, M.
  55. zveráčina, f. = zverjačina, Npes.-K.
  56. zvę̑rca, f. dem. zver; ein wildes Thierchen.
  57. zverína, f. 1) ein wildes Thier; das Raubthier; das Unthier, Cig., Jan.; — tudi coll. wilde Thiere, das Raubwild; das Wild, Jarn., Mur.; zverine ne streljati, das Wild hegen, Cig.; — 2) das Wildbret, Dict.
  58. zverinják, m. der Thiergarten, Mur., Cig., Jan., C.; — ein Behältnis für wilde Thiere, Cig.
  59. zverı̑nščica, f. neka jako svetla zvezda, Glas.
  60. zverı̑žək, -žka, m. etwas Verunstaltetes, Zora.
  61. zverížiti, -ı̑žim, vb. pf. 1) zusammenketten, verketten, Mur., Cig., Rib.- M.; — 2) verkrümmen; zverižen, verkrümmt, verkrüppelt, contract, V.-Cig., C.; ima noge zverižene, C.; — schlecht machen, verpfuschen, Z., Notr.; to je vse zveriženo, Z.; — (einen Aufsatz) zusammenschmieren, Cig. (T.).
  62. zverjáčina, f. ein wildes Thier, Guts., Ravn.; krokodil je divja z., Dict.: divje zverjačine, Bas.; — coll. wilde Thiere, das Wild, Mur.; divja z., Krelj; zverjačino loviti, Meg.; zverjačini je dal gozde, Jsvkr.
  63. zverjȃd, f. coll. wilde Thiere, das Wild, ogr.- M.; das Raubwild, Cig., Jan.
  64. zverják, m. ein wildes Thier männlichen Geschlechtes, M., C., Lašče- Levst. (Rok.).
  65. zverjáški, adj. nach Art der wilden Thiere, Jarn.- M.; — grausam, Cig.
  66. zvę̑rnik, m. der Thierkreis (zodiacus), Cig. (T.).
  67. zverokrȃdba, f. der Wilddiebstahl, Cig., Nov.- C.
  68. zverokròg, -krǫ́ga, m. der Thierkreis, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  69. zverǫ̑vščəc, -ščəca, m. der Speik (valeriana celtica), SlGor.- C.
  70. zverǫ̑vščnik, m. = zverovščec, C.; — tudi: die Haselwurz (asarum), C.
  71. zvę̑z, -ı̑, f. 1) die Verbindung, Cig.; — 2) ein gekrümmter Haken in der Baukunst, der Anker, Cig.; — 3) der Mittelstrich, V.-Cig.
  72. zvę̑za, f. 1) die Verbindung; — 2) das Band; die Fessel: zveze na njegovih rokah so se raztrgale, Dalm.; zveze raztrgati, Jap. (Sv. p.); — 3) die von Personen geschlossene Verbindung, das Bündnis, Cig., Jan., nk.; z. za boj in odboj, bojna in odbojna z., das Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); der Bund, die Föderation, Mur., Cig., Jan., C., Cig. (T.), nk.; ( prim. zaveza); — z. s kom, das Verhältnis mit jemandem, C.; — der Zusammenhang, der Connex, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; z. misli, namenov, vzrokov, Cig.; v zvezi biti, in Zusammenhang stehen, verknüpft sein, Cig., nk.
  73. zvę́zanje, n. die Handlung des Verbindens; — = poroka, C.
  74. zvę́zanki, m. pl. die Bundschuhe, Kremp.- C.
  75. zvę́zati, -žem, vb. pf. zusammenbinden, miteinander verbinden; z. kolje v butaro; roke z. tatu; z. tatu, den Dieb in Bande legen; lonec z., den Topf (mit Draht) beflechten; knjigo z., ein Buch einbinden; pse z., die Hunde koppeln; z. zid, die Mauer binden, verankern, Cig.; tesarji so zvezali hišo na tleh (sie haben das Gebäude zugelegt), Cig.; — ves sem zvezan (gelähmt), Z.; zvezan hoditi, engschrittig gehen, Z.; — zvezana toplota, gebundene Wärme, Cig., Jan., Cig. (T.); zvezana gorkota, Vrtov. (Km. k.); — zvezane državne zadolžnice, vinculierte Staatsobligationen, DZ.; — ( fig.) vereinigen, verbünden, alliieren, z. se, sich mit jemandem verbinden, eine Verbindung schließen, Cig., nk.
  76. zvezȃva, f. das Band, Trub.
  77. zvę̑zčək, -čka, m. dem. zvezek; das Paketchen, Cig.; — das Bändchen, das Heft, Cig., nk.
  78. zvẹ́zda, f. 1) der Stern; jutrna, večerna z.; severna z., der Polarstern, Cig.; lasata z. = repatica, Meg.- Dict.; zvezde svetijo, die Sterne leuchten; zvezda se je utrnila, es fiel eine Lichtschnuppe; (= se je potočila, Jan.); — v zvezde kovati koga, jemanden bis zu den Sternen erheben, Cig., nk.; ( hs.); — eine Blässe an der Stirn einer Kuh, Cig.; — Name einer mit einer Blässe an der Stirn gezeichneten Kuh, Cig.; — kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.); — 2) der Augenstern, Dol.- Z., C.; — 3) das Fettauge auf der Brühe, C.; — 4) morska z., der Seestern (asterias), C., Erj. (Ž.).
  79. zvẹzdár, -rja, m. 1) der Sterngucker, der Astrolog, Alas., Cig., Jan., Dalm.; — = zvezdoslovec, der Astronom, Mur., Cig. (T.); — 2) zvezdarji, die Strahlenthiere (radiata), Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  80. zvẹzdárna, f. = zvezdarnica, Guts., Jan., M.
  81. zvẹzdárnica, f. die Sternwarte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  82. zvẹzdáš, m. die rundsternige Sternkoralle (astraea rotulosa), Erj. (Ž.).
  83. zvẹzdàt, -áta, adj. gestirnt; zvezdato nebo.
  84. zvẹ́zdən, -dna, adj. Sternen-, sideral, siderisch, Cig. (T.); zvezdna pot, svetloba, Cig.
  85. zvẹ́zdica, f. dem. zvezda; 1) das Sternchen; — (als Zeichen im Buch): z. zvezdico zaznamenovati; — 2) das Spornrädchen, C.; — 3) očesna z., der Augenstern, Cig.; — 4) der Fettropfen auf der Brühe, vzhŠt.- C. ( Let.); — 5) das Marienblümchen (bellis), C.
  86. zvẹ́zdičje, n. coll. die Asteroiden, Cig.
  87. zvẹzdíšče, n. der Sternenhimmel, Jarn., Mur.; — das Gestirn, Meg.
  88. zvẹ̑zdje, n. 1) das Sternensystem, Cig. (T.); — 2) = ozvezdje, das Sternbild, das Gestirn, Mur., Jan.
  89. zvẹ̑zdnat, adj. 1) gestirnt, voll Sterne; zvezdnato nebo; — 2) voll Fettaugen: zvezdnata juha, C.
  90. zvẹ̑zdnica, f. das Sternkraut (aster), Jan., C.; navadna z., die Sternmiere oder der Hühnerdarm (stellaria media), Tuš. (R.); — das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Avče- Erj. (Torb.).
  91. zvẹzdocvẹ̑tka, f. zvezdocvetke, Sternblumen (dialypetalae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  92. zvẹzdoglèd, -glę́da, m. 1) der Sterngucker, Cig., Jan.; lažnjivi zvezdogledi, Preš.; — der Astrolog, Cig. (T.); — = zvezdoslovec, der Astronom, Cig., Jan.; — 2) neka riba: der Sterngucker (uranoscopus), Erj. (Z.).
  93. zvẹzdoglę̑dnica, f. = zvezdarnica, die Sternwarte, ZgD.
  94. zvẹzdokàz, -káza, m. die Sternkarte, die Himmelskarte, Jan., Cig. (T.), Jes.
  95. zvẹzdomèr, -mę́ra, m. das Astrolabium, Cig., Jan.
  96. zvẹzdomǫ̑ləc, -lca, m. der Gestirnanbeter, Jan.
  97. zvẹzdorı̑łəc, -łca, m. der Sternmaulwurf (condylura), Erj. (Z.).
  98. zvẹzdovę̑rəc, -rca, m. der Astrolog, Cig. (T.); ( stsl.).
  99. zvẹzdovı̑t, adj. gestirnt, sternenreich, Cig.; zvezdovito nebo, der Sternenhimmel, Cig. (T.).
  100. zvẹzdǫ̑vje, n. = zvezdje, das Sternensystem, Cig. (T.).

   78.339 78.439 78.539 78.639 78.739 78.839 78.939 79.039 79.139 79.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA