Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (78.539-78.638)

  1. zmotljìv, -íva, adj. 1) bethörend: kako zmotljivo povita in okrogla je bila čarovnica! LjZv.; — 2) = kdor se rad zmoti, Dol.; fehlbar, fallibel, Cig., Jan.
  2. zmotljı̑vəc, -vca, m. der Gerntäuscher, Cig.
  3. zmǫ̑tnja, f. 1) die Irrung, der Irrthum, Cig., C., Krelj, Svet. (Rok.); v zmotnjah, Krelj; — 2) = die Verwirrung, M., C.
  4. zmotnjȃva, f. die Verwirrung, der Wirrwarr; — die Verwirrung des Geistes, Cig., Jan.; der Irrthum; v zmotnjavi biti, v zmotnjavo pripraviti, irre sein, irre machen, Cig.; odpovedati se zmotnjavi, Preš.; der Wahn, Cig.
  5. zmozgáti, -ȃm, vb. pf. zerquetschen: grozdje z., Jan.
  6. zmozníčiti, -ı̑čim, vb. pf. = z mozniki skupaj zbiti, Gor.; zmozničen strop, der Döbelboden, Cig.
  7. zmǫ́ždžiti, -im, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, ogr.- Mik., C.
  8. zmǫ́žən, -žna, adj. imstande, vermögend, fähig, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., nk.; z. braniti, wehrfähig, z. za vladarstvo, regierungsfähig, Cig.; z. česa, einer Sache fähig, nk.; (po nem.); — wirkungsfähig, tüchtig, Cig., nk.; — ( nam. vzm-).
  9. zmráziti, -mrȃzi, vb. pf. zmrazilo me je, ein Frostschauer ergriff mich, Fr.- C.
  10. zmȓda, f. die Grimasse, Cig.
  11. zmȓdək, -dka, m. die Grimasse, Jan.
  12. zmȓdljaj, m. die Grimasse, Cig., M.
  13. zmrdljìv, -íva, adj. = kdor se rad zmrduje, geberdig, Cig.
  14. zmŕdniti, -mȓdnem, vb. pf. verziehen: usta z., Cig.; z. se, den Mund, das Gesicht verziehen, die Nase rümpfen, Cig., Jan.; z. se komu, jemandem eine Grimasse schneiden, Cig.
  15. zmrdovȃnje, n. das Grimassenschneiden, die Ungeberde, Cig., Kr.
  16. zmrdováti, -ȗjem, vb. impf. verziehen: usta z., Cig.; — z. se, Grimassen schneiden, das Gesicht, den Mund verziehen, Cig., Kr.
  17. zmȓš, f. zerrauftes Zeug, Kr.- C.; — etwas Verwickeltes, ein Knoten, Valj. (Rad).
  18. zmŕšati, -am, vb. pf. abmagern, C.; tudi: z. se, C.; zmršal, abgemagert, C.
  19. zmŕščiti, -im, vb. pf. runzelig machen, Cig.; (po rus.); zmršči se bolnemu živinčetu dlaka, (das Haar wird rauh), V.-Cig.
  20. zmŕšiti, -im, vb. pf. = zerraufen, zerzausen, verwirren, Cig., Jan., C.; zmršeni lasje, C.; — prim. zmrščiti.
  21. zmrvíti, -ím, vb. pf. zerkrümeln, zerbröckeln, zerbröseln; z. se, zerbröckeln ( intr.); zob se zmrvi, Jsvkr.
  22. zmȓz, -ı̑, f. das Eis, Št.- Jan. (H.).
  23. zmrzȃł, -li, f. 1) das Frieren, der Frost; neka z. je prišla vzpomladi in nam je pobrala vse zgodnje sadje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) erfrorenes Zeug, Cig.
  24. zmȓzək, -zka, m. etwas Gefrorenes, Z.; z. B. ein gefrorener Erdklumpen, C.
  25. zmŕzəł, -zla, adj. 1) gefroren, erfroren; zmrzla zemlja, C.; zmrzlo jabolko, Pohl. (Km.); zmrzla mladika, Pirc; zmrzle prste si ugreti, Zv.; — 2) kalt ( fig.), C.; z. kristjan, C.; zmrzla duša, Jsvkr.; — zmrzlo se proti komu držati, jemandem kalt begegnen, Dict.; — 3) leicht frierend, für Kälte empfindlich, Cig., Gor.; z. človek, ein Fröstler, Cig.
  26. zmrzlák, m. 1) der Eiszapfen, M.; — 2) der Fröstler, Cig., Jan., Glas.
  27. zmrzlȃva, f. der Frost, Cig., Dol.
  28. zmȓzlež, m. der Fröstler, Cig.
  29. zmrzlı̑n, m. 1) drobna toča, a debelejša od sograda, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) = zmrzel človek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = ledišče, der Gefrierpunkt, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  30. zmrzlína, f. 1) der Frost, Mur., Jan.; frostiges Wetter, Cig.; — 2) etwas Gefrorenes, C.; = zmrzlo grudje, C.; — 3) die Frostbeule, C., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  31. zmŕzniti, zmȓznem, vb. pf. gefrieren, erfrieren; voda je zmrznila v skledi; obležal je v snegu in zmrznil; zmrznjen = zmrzel.
  32. zmŕznjenje, n. das Erfrieren.
  33. zmrzovȃnje, n. das Erfrieren; — das Frieren.
  34. zmrzováti, -ȗjem, vb. impf. gefrieren; voda že zmrzuje; nocoj bode zmrzovalo; — frieren, großer Kälte ausgesetzt sein; celo noč sem zmrzoval na straži.
  35. zmȗda, f. der Zeitverlust, die Zeitversäumnis, Gor.- DSv.
  36. zmudíti, -ím, vb. pf. Zeit verbrauchen, C.; mislim, da bodemo za to potovanje zmudili dva meseca, Let., Dol.; dve uri z. s kakim delom, Gor.- DSv.; tudi: z. se, Gor.- DSv., jvzhŠt.; — durch Säumen um etwas kommen: mašo z., Gor.- DSv.
  37. zmudnína, f. die Entschädigung für den Zeitverlust, Gor.- DSv.
  38. značȃj, m. der Charakter, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; to znani njegov z., to mu daje z., das charakterisiert ihn, Cig. (T.); brez značaja, charakterlos, trdnega značaja, charakterfest, Cig., nk.
  39. značȃjən, -jna, adj. 1) charakteristisch, Cig., Jan., Cig. (T.); značajna svojstva, nk.; — 2) charaktervoll, nk.
  40. značájiti, -ȃjim, vb. impf. charakterisieren: to ga značaji, Cig. (T.).
  41. značȃjka, f. das Kennzeichen, C.; der Charakter (der Logarithmen), Cig. (T.).
  42. značíłən, -łna, adj. charakteristisch, nk.
  43. značílọ, n. die Bedeutung; besedam dajati kriva značila, Levst. ( LjZv.).
  44. znáčiti, znȃčim, vb. impf. 1) bedeuten, Jan., Cig. (T.), C.; — vorbilden, C.; — 2) kennzeichnen, charakterisieren, Jan., C.; — hs.
  45. znȃk, m. das Kennzeichen, das Merkmal, Cig., Jan., C., DZ.; — rodovni z., das Gattungsmerkmal, Cig. (T.); das Zeichen übhpt., Cig., nk.; das arithmetische Zeichen, Cel. (Ar.).
  46. znȃk, adv. rücklings; z. pasti, vreči; z. ležati, auf dem Rücken liegen; — ( nam. vzn-).
  47. znakovı̑t, adj. charakteristisch: znakovite poteze, Str.
  48. znakúpiti, -im, vb. pf. in Menge einkaufen, zusammenkaufen, C.
  49. znȃm, m., Guts., Mur., Cig., Jan., pogl. znamenje.
  50. znȃmək, -mka, m. das Kennzeichen, das Zeichen, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  51. znameník, m. das Verzeichnis: abecedni z., z. držati o naročevanih prepisih in izpiskih, DZ.
  52. znamenílọ, n. das Signalmittel, DZ.
  53. znamenı̑t, adj. ausgezeichnet, hervorragend, wichtig, bedeutend, Mur., Cig., Jan., C., nk.; erheblich, namhaft, Cig., C., nk.
  54. znamenìv, -íva, adj. bezeichnend, charakteristisch, Jan., C.; wichtig, Nov.- C.
  55. známenje, n. das Kennzeichen, das Zeichen; vžgano z., das Brandmal; ločilno z., das Unterscheidungszeichen, Cig., Jan., nk.; z. delbe, das Divisionszeichen, z. kakovosti, das Qualitätszeichen ( math.), Cig. (T.); das Emblem, Cig., Jan.; z. (na životu), das Mal, Cig., jvzhŠt.; z. dati, ein Zeichen geben; pokalno z. (na železnicah), das Knallsignal, DZ.; — das Symbol, Cig. (T.); z. sv. križa, das Kreuzzeichen; — die Geschichtsäule, Cig.; ein aufgerichtetes Bild zur Erinnerung an einen Unglücksfall, Kr.; ein religiöses Standbild, Kr.; — das Anzeichen, das Vorzeichen; dobro, slabo z.
  56. znamę̑nka, f. das Kennzeichen, C.; das Zeichen, kajk.- Valj. (Rad).
  57. znamenljìv, -íva, adj. bedeutungsvoll, wichtig, C.; — charakteristisch, Cig. (T.).
  58. znamenovȃnje, n. 1) das Bezeichnen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Bedeutung, kajk.- Valj. (Rad).
  59. znamenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bezeichnen, Mur., Jan.; — 2) bedeuten, Dict., Mur., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); pisanica ali pisanka znamenuje pisano jajce, Navr. (Let.).
  60. znȃmka, f. das Kennzeichen, Jan.; das Zeichen, C.; — die Marke, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; poštna z., die Briefmarke, štempeljska z., die Stempelmarke, DZ., nk.
  61. znȃmlja, f., Mur., Danj. (Posv. p.), pogl. znamnja.
  62. znȃmnja, f. = znamenje, SlGor.- C.
  63. znȃnəc, -nca, m. 1) der Bekannte; prijatelji in znanci; — 2) der Kenner: z. sv. pisma, der Biblist, Cig.; z. src, ogr.- C.
  64. znániti, znȃnim, vb. impf. 1) anzeigen, Vorbote sein, Cig.; — = vabiti, prvič k maši zvoniti: nič nam ni sile, saj še le znani, Banjščice- Erj. (Torb.); — = oznanjevati (predigen), V.-Cig.; — 2) bekannt machen: z. koga s kom, z. se s kom, Cig., Navr. (Let.).
  65. znanı̑vka, f. die Vorbotin: z. spomladi, Greg.
  66. znȃnje, n. 1) das Wissen, die Kunde: na z. dati, kund thun, bekannt geben; na z. vzeti, zur Kenntnis nehmen; — 2) das Wissen (als Kennen und Können), die Kenntnis; z. svetega pisma; z. francoskega jezika; obširno z.; pripravno z., die Vorkenntnis, Cig. (T.); — 3) die Bekanntschaft; z. imeti s kom, eine Bekanntschaft mit jemandem unterhalten, (z žensko) ein Verhältnis haben; v znanju si biti, Cig.; — 4) die Bekanntschaft (= die Bekannten): veliko znanja (= znancev) imeti, Cig.; v znanju, unter Bekannten, Lašče- Levst. (M.).
  67. 1. znȃšanje, n. das Zusammentragen.
  68. 2. znȃšanje, n. 1) das Prahlen, Dict.; das Gepränge, Cig.; die Effecthascherei, Cig.; — 2) das Benehmen, ogr.- C.; — 3) das Ertragen, ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzn-).
  69. 1. znȃšati, -am, vb. impf. ad 1. znositi, 1. znesti; 1) zusammentragen: s pestjo se zrnjiče seje, snopje se na ramah znaša, Ravn.- Valj. (Rad); gnezdo z., ein Nest bauen; — 2) z. zoper koga kaj, wider jemanden etwas aufbringen, Cig.
  70. 2. znȃšati, -am, vb. impf. ad 2. znesti; 1) emporheben: voda znaša barko in jo vzdigne od tal, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) z. se, sich erheben: nad drugimi se z., kajk.- Valj. (Rad); groß thun, prahlen, Dict., Cig., C.; z. se z robci, partami, haljami, kajk.- Valj. (Rad); — 3) z. se nad kom, sich an jemandem rächen, Cig.; — 4) sich benehmen: ne rodim za to, kaj (= da) se zunaj drugako znašaš, Krelj; z. se s kom, sich gegen jemanden benehmen, ogr.- C.; — 5) ertragen, ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzn-).
  71. znašȃvka, f. ženska, katera kaj znaša, Polj.
  72. znȃtelj, m. der Kenner, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  73. znátən, -tna, adj. kennbar, kenntlich, Cig., Jan., Cig. (T.); — bedeutend, ansehnlich, beträchtlich, Cig., Jan., nk.
  74. znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.- Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.- Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto- Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.- C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.
  75. znave, adv., SlGor.- C.; pogl. iznova (znaver, vzhŠt.- Valj. [Vest.]).
  76. znę̑mar, adv. z. pustiti, außeracht lassen, Z.; — prim. vznemar, vnemar.
  77. znẹ́miti, -im, vb. pf. eig. verstummen machen: zum Staunen bringen, C.; aus der Fassung bringen, Z.
  78. znerǫ́k, adv. abseits, entlegen: to mi je znerok, Vrsno- Erj. (Torb.), Prim.; vse toplice so znerok, Zv.; oddal sem mu le nekatere kose posestva, ki so mi bili znerok, Erj. (Izb. sp.); — ungelegen: ako vam ni znerok, pohodite me! Erj. (Izb. sp.).
  79. znı̑c, adv. = vnic, Jan.; z. natočiti, Cig.; — na znic, zufleiß, M.; na z. storiti, einen Possen spielen, Cig.; — nam. vznic; prim. vnic.
  80. znı̑ka, f. eine von selbst wachsende Rebe, C.; — ( nam. vzn-).
  81. 1. zníkniti, -nı̑knem, vb. pf. vergehen, verschwinden, Št.- Cig., C., Prip.- Mik.
  82. 2. zníkniti, -nı̑knem, vb. pf. aufkeimen, C.; najprej znikne majhna travica, Krelj; — z. se, sich aufrichten, C.; — ( nam. vzn-).
  83. znı̑mar, adv. = znemar: z. pustiti, vernachlässigen, außeracht lassen, Kr.
  84. zníti, znídem, vb. pf. verschwinden: mož je "znešel" ( nam. zešel, sešel), der Mann ist verschollen, C.
  85. znı̑žanje, n. die Erniederung; die Herabsetzung, die Ermäßigung; z. cene; die Reduction.
  86. znı̑žati, -am, vb. pf. niederer machen; z. klop za dva palca; — herabsetzen, herabmindern, ermäßigen; ceno, plačo z.; cena se je znižala, der Preis ist gefallen; z. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.
  87. zniževȃnje, n. das Erniedern; — das Herabmindern.
  88. zniževáti, -ȗjem, vb. impf. ad znižati; niedriger machen; z. se, immer niedriger werden, sich verflachen; — herabmindern, ermäßigen, reducieren.
  89. znǫ̑j, m. 1) die Hitze: znoj je danes, es ist heute heiß, Cig.; znoj mi je, es ist mir heiß, ich schwitze, Mur., Kras- Mik., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Schweiß, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Ipavska in Soška dol.- Erj. (Torb.); krvavi z., der Blutschweiß, Cig.; — z. mi je, mir ist angst und bange, Cig.; — tudi znòj, znója, Valj. (Rad).
  90. znǫ̑jčica, f. die Schweißdrüse, Erj. (Z.).
  91. znójən, -jna, adj. 1) heiß: z. dan, nk.; — 2) beschweißt, voll Schweiß, Mur., Cig., Jan., nk.; — Schweiß-, Cig., Jan., nk.; znojne luknjice, die Schweißporen, Cig. (T.).
  92. znojénje, n. das Schwitzen, das Geschwitze, Cig., M.
  93. znojíti, -ím, vb. impf. 1) ausschwitzen, Mur., Cig.; kri z., ogr.- C.; — 2) z. se, sich sonnen, Ipavska in Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) z. se, schwitzen, Cig., Jan., C., Ipavska in Soška dol.- Erj. (Torb.).
  94. znǫ̑jnica, f. das Schweißloch, die Pore, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C.; — die Schweißdrüse, Erj. (Som.).
  95. znorẹ́ti, -ím, vb. pf. närrisch, verrückt werden.
  96. znoríti, -ím, vb. pf. 1) närrisch machen, ogr.- Kres; — 2) berücken, prellen, betrügen, Mur., Jan.
  97. znošénje, n. die Empfängnis: od znošenja do povijala, C.; — ( nam. vzn-).
  98. znǫ̑šje, n. = kar voda vkup znosi, ein vom Wasser zusammengetragener Haufe, C.
  99. znǫ̑traj, adv. innerhalb, inwendig; od z., von innen; tudi: auf der Innenseite, innerhalb.
  100. znǫ̑tranjščina, f. das Innere, Cig., Jan.

   78.039 78.139 78.239 78.339 78.439 78.539 78.639 78.739 78.839 78.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA