s (78.039-78.138)

78039. zgọ̑da, f. das Ereignis, die Vorfallenheit, Cig., Jan.; čudna z., das Abenteuer, Cig.; zla z., das Unglück, Cig.
78040. zgọ̑daj, adv. frühmorgens, früh; z. vstati; na vse z., in aller Frühe; — frühzeitig, beizeiten; dosti z. sem prišel k veselici.
78041. zgọ̑dba, f. die Begebenheit, die Geschichte, Cig., Jan., Preš., ogr.- Valj. (Rad); čudna z., die Wundergeschichte, Cig.; zgodbe sv. pisma, die biblische Geschichte, Cig., Jan., Ravn.; rodovinske zgodbe, die Familiengeschichte, Cig.
78042. zgọ̑dbica, f. dem. zgodba; eine kleine Begebenheit, das Geschichtchen, Jan., M., Zora.
78043. zgọ̑dək, -dka, m. das Ereignis, der Vorfall, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
78044. zgọ̑dən, -dna, adj. = zgodnji; danes si z., heute bist du früh aufgestanden o. gekommen, Z., Andr., jvzhŠt.; ( prim. pozen); zgodno sadje, das Frühobst, Z.; zgodȃn, -dnà, Dol.
78045. zgodíšče, n. = zgodek, Ravn.- Valj. (Rad), Npes.-K.
78046. zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.- C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.- Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
78047. zgọ̑dnji, adj. Früh-, frühzeitig, Cig., Jan., Rez.- C.; zgodnje solnce, die Frühsonne, Cig.; zgodnja maša, die Frühmesse, Cig.; zgodnje žito, sadje, das Frühgetreide, das Frühobst, Cig.
78048. zgọ̑dnjik, m. der die Frühmesse lesende Priester, Cig., C.
78049. zgodovína, f. der Geschichtsstoff, die Geschichte, Cig., Jan., nk.; občna z., die Weltgeschichte, Cig., Jan., Jes., nk.; posvetna, cerkvena z., die Profan-, die Kirchengeschichte, Cig., Jan.
78050. zgodovı̑nar, -rja, m. der Geschichtsforscher, der Geschichtsschreiber, der Historiker, Jan., C., nk.
78051. zgodovı̑nəc, -nca, m. = zgodovinar, Levst. ( LjZv.).
78052. zgodoznȃnəc, -nca, m. der Geschichtskenner, Jan.
78053. zgóla, adv. = zgolj, Levst. (Sl. Spr.).
78054. zgȏłč, m. = zgovor, die Besprechung: na z. kam iti, C.
78055. zgółčati, -ím, vb. pf. z. si, anfangen zu sprechen, Zora; — z. si, sich besprechen, C.
78056. zgołčávati, -am, vb. impf. sprechen, sich besprechen, ogr.- M.; z. s kom, ogr.- Let.; z. si s kom, sich besprechen, ein Gespräch haben, ogr.- Mik.
78057. zgọ̀lj, adv. lediglich, lauter, einzig und allein; zgolj iz sebičnosti kaj storiti; — tudi: zgòlj.
78058. zgọ́ljən, -ljna, adj. lauter: zgoljna nesebičnost, Erj. (Izb. sp.); same zgoljne kosti, SlN.; durchgängig, h. t.- Cig. (T.).
78059. zgolopáłčiti, -pȃłčim, vb. pf. zusammenpfuschen, Glas.
78060. 1. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. zusammenhäufen, Lašče- Levst. (M.).
78061. 2. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. herabnehmend anhäufen: z. kaj z voza, Lašče- Levst. (M.).
78062. zgomoljíti, -ím, vb. pf. in Klumpen zusammenbringen, C.
78063. 1. zgòn, zgǫ́na, m. = kraj, kamor se živina zganja, Nov.
78064. zgoníšče, n. = zgon: ko bi se ljudje ne ženili, svet bi se izpremenil v cigansko zgonišče, LjZv.
78065. 1. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. durch Treiben zusammenbringen, zusammentreiben, Z., Dol.
78066. zgǫ̑nka, f. das Räthsel, ogr.- C.
78067. zgǫ̑nt, -ı̑, f. das Spaltstück eines Holzblockes: hlodek se razkolje na kake 4 zgonti, Loški Potok ( Dol.).
78068. zgọ̑r, I. adv. = zgoraj, Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. oberhalb: zgor vasi, Levst. (M.).
78069. zgóraj, adv. oberhalb; od zgoraj, von oben; od zgoraj, ( nav. odzgoraj) oberhalb; od z. in od spodaj, oben und unten.
78070. zgọ̑rəc, -rca, m. der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind, ( opp. zdolec), Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), Valj. (Rad); in gewissen Gegenden: der Ostwind, Prip.- Mik.
78071. zgorẹlína, f. das Verbrennungsproduct, Cig. (T.).
78072. zgorẹ́ti, -ím, vb. pf. vom Feuer verzehrt werden, verbrennen; hiša je zgorela, vse mu je zgorelo.
78073. zgornják, m. = zgornji veter, der obere Wind, Cig.; ( der Westwind, Guts.- Mur., Cig.).
78074. zgọ̑rnji, adj. der obere; zgornja in spodja čeljust; zgornji, spodnji del; zgornja hiša, das Obergeschoss, Cig., Jan.
78075. zgọ̑rnjica, f. das Obergeschoss, Mur.- Cig., Jan.; on je navadno spal v zgornjici, in tudi tatje ga niso slutili v kleti, LjZv.
78076. zgoščálọ, n. das Verdichtungsmittel, Cig.
78077. zgǫ́ščanje, n. das Verdichten, das Verdicken, das Condensieren, Cig., Cig. (T.), nk.; z. zraka, die Luftverdichtung, Cig. (T.).
78078. zgǫ́ščati, -am, vb. impf. ad zgostiti, Cig., Cig. (T.), nk.
78079. zgoščevȃnje, n. = zgoščanje: z. hlapov in par, Sen. (Fiz.).
78080. zgoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zgostiti.
78081. zgotȃvljati, -am, vb. impf. ad zgotoviti; verfertigen: iz rogov se glavniki zgotavljajo, ogr.- Valj. (Rad).
78082. zgotovílọ, n. die Herstellung, Levst. (Cest.).
78083. zgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. verfertigen, ausfertigen, Cig., DZ.; imenik z., eine Liste anfertigen, Levst. (Nauk); — prim. izgotoviti.
78084. zgovẹ́dən, -dna, adj. pfiffig: z. na vse, C.
78085. zgọ̑vor, m. die Besprechung, das Gespräch, Meg., Dalm.; — z. imeti s kom, Dalm.; — die Verabredung, Slom.- C.; z. (= zaveza) s peklom, Dalm.
78086. zgovǫ́rən, -rna, adj. gesprächig, redelustig; z. človek; vino človeka zgovornega dela; — beredt, eloquent, Mur., Jarn.- Cig., Jan., nk.; — tudi: zgọ̑vorən, zgovórən, Valj. (Rad).
78087. zgovorljìv, -íva, adj. gesprächig, redselig, Jan., Št.; — beredsam, eloquent, Jan., Cig.
78088. zgrȃbək, -bka, m. das Zusammengerechte: ein niederer Haufe Heu: zgrabke delajo, kadar je seno še malo suho, Dol.; der Schoberfleck: z. narediti, Cig., Gor.
78089. 1. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) zusammenrechen; mrvo, slamo z. na kup; — 2) unsanft, hastig ergreifen, packen; jastreb je pišče zgrabil s kremplji; zgrabili so tatu in ga odpeljali; — z. se, einander packen, handgemein werden; psa sta se zgrabila; vojski se zgrabita; — zgrabi me jeza, bolezen, der Zorn, eine Krankheit erfasst mich.
78090. zgrabljávati, -am, vb. impf. zusammenrechen, Levst. (Cest.).
78091. zgrabljenína, f. mit dem Rechen Zusammengerafftes, Cig.
78092. zgrabljìv, -íva, adj. 1) räuberisch, Mur., Cig.; zgrabljivi volkovi, reißende Wölfe, Mur., Jap. (Sv. p.), ogr.- Valj. (Rad); zgrabljiva zverina, das Raubthier, Levst. (Nauk); — 2) packend ( stil.), Cig. (T.).
78093. zgrȃda, f. das Gebäude, das Bauwerk, DZ., Zora, LjZv.; — hs.
78094. zgradarína, f. die Gebäudesteuer, Levst. (Nauk).
78095. zgrȃdba, f. das Bauen, der Bau, das Gebäude, nk.; — prim. zgraditi.
78096. zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.- C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.
78097. zgrȃja, f. 1) das Aufbauen ( z. B. eines Haufes), ogr.- C.; — 2) das Zaunmaterial, das Gehegematerial, SlGor.- C.; — der geflochtene Zaun, C.
78098. zgȓba, f. 1) die Runzel, C.; — 2) der Hockstand: v zgrbi stati, Telov.
78099. zgrbančenína, f. etwas Zusammengeschrumpftes, C.
78100. zgrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. faltig, runzelig machen, knüllen; čelo z., die Stirne runzeln; z. se, runzelig werden; čelo se mu je zgrbančilo; koža se mi je zgrbančila, zgrbančeno lice, ein runzeliges Gesicht; zgrbančen, zusammengeschrumpft.
78101. zgrbávščiti, -ȃvščim, vb. pf. = zgrbančiti, Levst. (Zb. sp.).
78102. zgŕbiti, -gȓbim, vb. pf. 1) faltig, runzelig machen, Dict., Cig., Jan., C.; z. čelo, Cig., C.; zgrbljen, runzelig, gefurcht, Cig., Jan.; zgrbljeno obličje, Jsvkr.; Moje ročice bele So vse zgrbljene, trde, Npes.-K.; z. se, einschrumpfen, sich zusammenrunzeln, Cig., Jan.; — 2) krümmen, Jan.; zgrbljen, gebückt, gebeugt, Jan.; zgrbljen hodim, Cig., Dalm.; z. se = na kup zlesti, Cig.
78103. zgrbljenína, f. die Schrunde, Cig.
78104. zgȓda, adv. = z (iz) grda, mit Schlimmem, nk.
78105. 1. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 1. zgrebsti, zusammenscharren, Cig.
78106. 2. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 2) zgrebsti; herabscharren, Cig.
78107. 3. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 3) zgrebsti; aufscharren, Cig., — ( nam. vzg-).
78108. zgrę̑bki, m. pl. Zusammengescharrtes, C.
78109. zgrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Verfehlen: z. pravega pota, Cig.; — der Fehlgriff, Cig., Jan.; der Fehler, C.; očitati zgreške računu, eine Rechnung bemängeln, DZ.; — 2) der Abgang, der Mangel, C.
78110. zgrẹšíti, -ím, vb. pf. 1) verfehlen, über etwas weggehen, ohne es zu bemerken; z. pravi pot; sled z., die Spur verlieren; knjigo prebiraje pravi list z., Cig.; ljudje so me zgrešili, ich bin den Leuten aus dem Sinn entschwunden, Jurč.; — nicht treffen ( z. B. beim Schießen), Cig., BlKr.- M.; še za las ni zgrešil, Cig.; — zgrešila sva se, wir haben einander nicht getroffen oder gefunden, Z., jvzhŠt.; — 2) = pogrešiti, vermissen, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.
78111. zgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. = segreti, erwärmen, erhitzen.
78112. zgrínjati, -am, vb. impf. ad zgrniti; 1) zusammenscharren, zusammenbringen, Dict.; z. se, in Scharen zusammenkommen, sich versammeln, nk.; vrabci se v proso zgrinjajo, Z.; krdelo ptic se zgrinja, LjZv.; ljustvo se ob nedeljah sem zgrinja, SlN.; vsa vojska se zgrinja v orožje, Levst. (Nauk); — 2) nam. razgrinjati: perute z., Jan. (Slovn.).
78113. zgrı̑zək, -zka, m. etwas Zerbissenes, ein zerbissener Rest ( z. B. von einer Frucht), Mur., Danj.- M.
78114. zgrizljáti, -ȃm, vb. pf. zerbeißen, zerfressen ( n. pr. o moljih), Cig., Nov.- C.
78115. zgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. (mit einem Biss) zerbeißen: oreh z., Cig.
78116. zgrmáditi, -ȃdim, vb. pf. zusammenhäufen, C.
78117. 1. zgrmẹ́ti, -ím, vb. pf. z. na kaj, donnernd auf etwas herabstürzen, Let.
78118. 1. zgŕniti, -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: ( pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.
78119. 2. zgŕniti, -nem, vb. pf. herabscharren, Cig.
78120. zgrúčiti, -im, vb. pf. in einen Knollen zusammendrücken, C.; — z. se = v gručo se zbrati, nk.
78121. zgrúditi, -im, vb. pf. 1) zermalmen, M.; zernagen, Cig.; vse kosti z. (aufnagen), Cig.; — 2) z. se, zusammensinken, zusammenstürzen; z. se na tla, zu Boden sinken; — tudi: zgrudíti, -ím.
78122. zgúbiti, -gȗbim, vb. pf. in Falten legen, zusammenfalten, Cig., Zora.
78123. zgúgati, -am, vb. pf. in schaukelnde Bewegung bringen, Cig.; iz spanja z., aus dem Schlafe aufrütteln, Cig.; — ( nam. vzg-).
78124. zgúgniti, -gȗgnem, vb. pf. einmal schaukeln, Cig.; — ( nam. vzg-).
78125. zgúzati, -am, vb. pf. čelo z., die Stirne runzeln, Guts.; — falten: zguzane sare, Mik. (Et.).
78126. zgúziti, -gȗzim, vb. pf. falten, biegen: v dve gube zgužen, gebeugt, Jurč.; — z. se, niederhocken, Jan.
78127. zíba, f. die Wiege, Guts., Mur., Cig., Mik., SlGor.- C.
78128. zibáča, f. die Wiege, Mik., Valj. (Rad), SlGor.- C.
78129. zíbałnica, f. die Hutsche, Z.
78130. zíbanje, n. das Wiegen; das Schaukeln; z. valov, das Gewoge, Cig.; z. zemeljske osi, die Nutation, das Wanken der Erdachse, Cig. (T.).
78131. zíbanka, f. die Hutsche, Jan. (H.).
78132. zíbati, -bam, -bljem, vb. impf. in der Wiege hin und her bewegen, wiegen; mati dete ziblje; schaukeln; z. koga; z. se, sich schaukeln; otroci se zibljejo na vrbovih vejah; — z. se, wanken; drevje se ziblje od vetra; morje se ziblje, das Meer wogt; wackeln; pijanec se ziblje domov.
78133. zíbavəc, -vca, m. der Wieger, der Schaukler, Mur., Cig.
78134. zíbavka, f. die Schauklerin, Cig.
78135. zíbẹł, -ẹli, f. die Wiege; od zibeli do deske, (do motike, do groba), von der Wiege bis zum Grabe, Cig.; — tudi zibẹ̑ł, -ẹ̑li, Valj. (Rad).
78136. zíbẹla, f. die Wiege, Mur., Rez.- Baud.; — das Brustbein beim Geflügel, C.; — tudi: zibẹ̑la.
78137. zibetáti, -ȃm, vb. impf. schaukelnd bewegen, C.
78138. zı̑bež, m. das Schwanken, das Wanken: z. zemeljske osi, die Nutation, Cig. (T.); na zibežu biti, = na vagi biti, schwanken, Cig. (T.), Svet. (Rok.).

   77.539 77.639 77.739 77.839 77.939 78.039 78.139 78.239 78.339 78.439  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani