Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (77.739-77.838)

  1. 1. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 1. zdati; zusammengeben, Cig.; — trauen, Mur., vzhŠt.
  2. zdávna, adv. = zdavnaj, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  3. zdávnaj, adv. längst; to sem že z. pozabil.
  4. zdávnji, adj. einer längst vergangenen Zeit angehörend, alt, C.
  5. zdẹ́hati, -am, vb. impf. = zehati, Cig., Jan., C.; zdeha se mi, Kr.
  6. zdẹ̑la, f. die Schüssel, Mik., vzhŠt.- C.
  7. zdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) verfertigen, fabricieren, Mur., C.; na ogle z., ausecken, Cig.; — verarbeiten: želodec živež zdela, C.; — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig.; nalogo z., Cig.; načrt z., Cig.; z. črtež, ein Project verfassen, Levst. (Močv.); prav zdelano razglasilo, Levst. (Nauk); z. izpisek, einen Auszug ausfertigen, DZ.; z. proračun, Levst. (Nauk); — 2) (Junge) werfen: psica je pet mladih zdelala, C.; z. se, geboren (geworfen) werden, C.; — luna se je zdelala ali omladila, C.; — 3) jemandem zusetzen, ihn arg zurichten: bolezen ga je zdelala, die Krankheit hat ihn arg hergenommen; — z. se, sich ab-, zerplagen, sich abmartern; ves zdelan, ganz abgemartert, abgemergelt; — prim. izdelati.
  8. zdẹlávati, -am, vb. impf. = zdelovati; 1) verfertigen: z. volivske imenike, die Wählerlisten verfassen, Levst. (Nauk); — 2) poltern, Cig.
  9. zdẹ̑łək, -łka, m. das Arbeitsproduct, die Arbeit, Mur., DZ.; duševni zdelki, Raič ( SlN.); nezrel z. brez pravega črteža, Levst. ( LjZv.); dva pokrajinska zdelka (namreč slikarska), Navr. (Let.).
  10. zdẹ̑lica, f. dem. zdela; = skledica, die Essschale, Cig.; — das Becken ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  11. zdẹ̑łnjak, m. = sklednjak, kajk.- Valj. (Rad).
  12. zdẹ́lọ, n. etwas Verhextes, Angethanes, die Verhexung, Jan., Mik., C.; zdelo sem prešel, ich bin an etwas Verhextem vorübergegangen, Z.; es ist mir etwas angehext worden, Met.; pot so vam zacoprali in zdelo napravili, Jurč.
  13. zdẹlovȃłnica, f. das Erzeugungslocal, DZ.
  14. zdẹlovȃnje, n. 1) das Verfertigen, das Verfassen: z. črtežev, Levst. (Močv.); — 2) das Zurichten, das Maltraitieren, ZgD.; — 3) der Bau, die Baulichkeit, das Gebäude: potrebna bi še bila ta zdelovanja, Levst. (Pril.); tedaj še ni bilo tega zdelovanja, Lašče- Levst. (Rok.).
  15. zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.- Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
  16. zdelvica, f., Ptujsko polje- C., ( nam. zelvica, = zava, die Mannesschwester).
  17. zdę̑nčar, -rja, m. der Brunnenmeister, Cig.
  18. zdę̑nči, adj. zdenča voda, das Brunnenwasser, Habd.- Mik.
  19. zdę̑nčina, f. das Brunnenwasser, ogr.- C.
  20. zdę̑nčnica, f. = studenčnica, DZ.
  21. zdę̑nəc, -nca, m. = studenec, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; z. ograjenec, der ummauerte Brunnen, Prip.- Mik.; — (skrčeno iz: studenec); tudi: zdénəc, Valj. (Rad).
  22. 1. zdeníce, f. pl. der Brunnenkasten, C.
  23. zdẹ̑nje, n. 1) der Schein, C.; — 2) das Dafürhalten, C.; — der Dünkel, Mur., C., ogr.- Valj. (Rad); — hoffärtiges Gebaren, Štrek.; — zdénje, Valj. (Rad).
  24. zderína, f. das Weg-, Abgerissene, C.
  25. 1. zdẹ̑tək, -tka, m. die Einbildung, der Schein, C.; — prim. zdeti se.
  26. 2. zdẹ̑tək, -tka, m. der Spitzname, der Unname, Cig.; — ( nam. vzd-); prim. 3. zdeti.
  27. 1. zdẹ́ti, zdẹ́nem, vb. pf. 1) zusammenstellen: okleščen kol se v tla zabije in okrog njega se zdene snopje ali slama, Erj. (Torb.); zdeto žito, das in Mandeln gelegte Getreide, Z.; snope v kozolce zdeti, Z.; — 2) behexen, beschreien, Jan.; onkraj Gorjancev na tistem prečudnem svetu, ki ga zove narod "zdeti" in "ukleti", LjZv.
  28. 2. zdẹ́ti, zdẹ́nem, vb. pf. herabnehmen, abladen, Cig., Jan.; z. si butaro, Jan.; z. puško z rame, Cig.
  29. 3. zdẹ́ti, zdẹ̑m, zdẹ́nem, vb. pf. beilegen: ime z., einen Namen beilegen, Habd.- Mik., Cig., Krelj- M.; Jezus Simonu ime zde ("izdei"), Trub.; priimek z. vasi, Levst. (Zb. sp.); — einen Schimpfnamen, Spitznamen geben: zdeli so mu plešec, Cig.; ptičar so mu zdeli, Cig.; Turki jim zdenejo "raja", Navr. (Let.); zdeli so, da je bila ondi rimska naselbina, Navr. (Let.); — ( nam. vzdeti).
  30. 1. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), I. vb. impf. ad 1. zdeti; zusammenlegen: žito v kozolec z., Cig.; snope, seno v kopice z., Hip. (Orb.), Dol.; — II. vb. pf. = izdevati: žito smo že na kup zdevali, jvzhŠt.
  31. 3. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 3. zdeti; beilegen, Dict.; z. komu vsakršna grda imena, Cig.; isto ime so zdevali tudi čarovnicam, LjZv.; z. komu cucek, jemanden "Hund" heißen, C.; — ( nam. vzd-).
  32. zdẹ̑včək, -čka, m. dem. = zdevec, zapeček, der Sitz am Ofen, Dol.
  33. zdẹ̑vəc, -vca, m. der Sitz am Ofen, Dol.
  34. zdẹ̑vək, -vka, m. der Zuname, der Schimpf-, Spitzname, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzd-).
  35. zdẹ̑všək, -ška, m. der Ablasspfennig, Z.; — = svetinja ali križec na molku, Polj.; (pravilno menda: zdẹ̑vščak?).
  36. zdìč, zdíča, m. der erhöhte Ofensitz, Cerkljansko, Temljine ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. ždič.
  37. zdı̑h, m. = vzdih, der Seufzer, Mur.
  38. zdı̑hljaj, m. der Seufzer; — pogl. vzdihljaj.
  39. zdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. einen Seufzer ausstoßen, aufseufzen; globoko z., einen tiefen Seufzer holen; — pogl. vzdihniti.
  40. zdihovȃnje, n. das Seufzen; — pogl. vzdihovanje.
  41. zdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdihniti, seufzen; — pogl. vzdihovati.
  42. zdìkaj, adv. = tukaj: enega zdikaj, enega tamkaj, Jezusa pa v sredi, Trub.; — prim. zde, zdekaj.
  43. zdírjati, -am, vb. pf. zu rennen anfangen, dahinrennen, dahinsprengen; jezdec zdirja po cesti; — ( nam. vzd-).
  44. zdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden; mačka je zdivjala = je divja postala, ne drži se več hiš; — in Raserei gerathen, Cig.; auftoben, Cig.; svinje so zdivjale (fingen an sich wild zu geberden, wild umherzulaufen); — ausarten (o rastlinah): solata je zdivjala; trta je zdivjala (ist unmäßig hoch gewachsen); — ( nam. vzd-).
  45. zdobrẹ́ti, -ím, vb. pf. klug werden, verstehen, ergründen, Jan., C.; ne morem z., ich kann es nicht begreifen, ich verstehe es nicht, vzhŠt.- C.
  46. zdobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in gute Laune versetzen, SlN.; — z. se, wieder gut werden, sich aussöhnen, BlKr.- Mik., Navr. (Let.); dobri ljudje se brzo zopet zdobrovoljijo, veli Beli Kranjec, Navr. (Kop. sp.).
  47. zdojíti, -ím, vb. pf. aufsäugen, groß säugen, Cig. — ( nam. vzd-).
  48. zdólaj, adv. unten, an der unteren Seite.
  49. zdọ́lanji, adj. der untere, M.; z. prag, Dict.; zdolanja ustnica, Cv.
  50. zdọ̑łəc, -łca, m. der von unten, vom Thal her wehende Wind, Valj. (Rad); = spodnjak, C.; der untere Wind ( opp. zgorec), Cig.; (in gewissen Gegenden) der Westwind, C., Prip.- Mik., vzhŠt.; ( der Ostwind, Guts., Savinska dol.).
  51. zdọ̑ljnji, adj. der untere; z. svet, die Unterwelt, Cig., Jan.
  52. zdọ̑ma, adv. = z doma, nicht zuhause: od zdoma kaj prinesti, von der Reise etwas mitbringen, Rib.
  53. zdrȃha, f. der Zwist, die Uneinigkeit, der Zank, V.-Cig., C.; zdrahe delati, Svet. (Rok.), Dol.; delala je zdrahe in razpor v vseh hišah, LjZv.; — pogl. zdrahi.
  54. zdráhati, -am, vb. pf. zerraufen: zdrahan = zdrasan, C.; = raztrgan, C.; schlotterig, zerrauft, Cig.
  55. zdrȃhi, m. pl. die Klatscherei, die Postenträgerei, Intriguen: zdrahe prenašati, delati, Lašče- Erj. (Torb.); kdor zdrahe prenaša, der Postenträger, Dol.- Cig.; ( nam. vzrahi: koren: rah-; "Auflockerung der Freundschaft", Erj. [Torb.]).
  56. zdrȃhljiv, adj. zankhaft, zudringlich, V.-Cig., Svet. (Rok.); z. je, kdor rad zdrahe dela, Lašče- Erj. (Torb.).
  57. zdrȃhljivəc, -vca, m. der Postenträger, der Klatscher, Dol.- Cig., der Friedensstörer, Z.
  58. zdramílọ, n. das Belebungsmittel, Vrtov. (Km. k.).
  59. zdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, aufmuntern: z. zaspanega, dremljočega; z. se, munter werden (aus der Verschlafenheit, dem Schlummer); zdrami se! komaj se je zdramil; ( pren.) z. se, aus einer geistigen Lethargie aufwachen; — ( nam. vzd-).
  60. zdrápanica, f. ein Wandfleck, der infolge der Loslösung des Verwurfes entsteht, ogr.- C.
  61. zdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. = razdrapati, zerkratzen, zerzausen, zerfetzen.
  62. zdráš, m. eine Art Rückenkorb zum Tragen des Düngers, C.
  63. zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.- C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.- C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.- C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — ( fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
  64. 1. zdrȃvəc, -vca, m. 1) der Gesunde: Zdravniki bolni zdravce bi radi celili, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Sanikel (sanicula), C.
  65. zdravíca, f. der Gesundheitsspruch, der Toast; zdravico napiti komu, auf jemanden einen Toast ausbringen, ihm zutrinken.
  66. zdravı̑čka, f. dem. zdravica; das Trinklied: zdravičko piti, C.; — vreden je sto centov zlata, kdor nam da lepo novo pesem, naj bo zdravička ali pa sveta, Slom.
  67. zdravíka, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C.
  68. zdravíłən, -łna, adj. heilend, heilsam, Heil-, Cig., Jan., nk.; zdravı̑łnọ zelišče, das Heilkraut, Cig.; zdravilna moč, die Heilkraft, Cig., Jan., nk.
  69. zdravı̑łnica, f. 1) die Heilanstalt, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Medicinalkasten, DZ.; — 3) die Heilquelle, Cig. (T.), Jes.
  70. zdravílọ, n. das Heilmittel, die Arzenei; z. za oči, das Augenmittel; z. zoper mrzlico; domače z., das Hausmittel; pri njem ne pomaga nobeno z. več.
  71. zdravı̑telj, m. der Heilkünstler, Jan.; = zdravnik, der Arzt, Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
  72. zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
  73. zdravı̑vọ, n. der Heilstoff, Jan.
  74. zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.
  75. zdrȃvjiče, n. dem. zdravje; ljubo z., die liebe Gesundheit, Cig.; z. napiti komu, Npes.-Vraz: zdravjiče! (als Gruß), vzhŠt.
  76. zdravljáč, m. der Curpfuscher, Jan.
  77. zdravljénje, n. das Heilen; das Curieren; die ärztliche Behandlung.
  78. zdravníca, f. ein weiblicher Arzt, Let.; zdravnica — smrt, Zora.
  79. zdravník, m. 1) der Arzt; osebni z., der Leibarzt, Cig.; domači z., der Hausarzt, Cig., nk.; živinski z., der Vieharzt, der Thierarzt; vojaški z., der Militärarzt; očesni z., der Augenarzt, C.; — 2) die Augenwurz (libanotis), C.
  80. zdravnı̑ški, adj. Ärzte-, ärztlich; zdravniško društvo; zdravniško izpričevalo; zdravniško mazaštvo, die Curpfuscherei, DZkr.; medicinisch, Mur., Cig., Jan.
  81. zdravovẹ́da, f. die Gesundheitskunde, Jan.
  82. zdrȃžba, f. 1) die Veranlassung eines Zwistes, die Friedensstörung, der Zwiespalt; zdražbe delati, Zwistigkeiten anstiften; — 2) der Friedensstörer, der Zankstifter, Dict., Cig., Jan.; živa z., Cig.
  83. zdrȃžbar, -rja, m. der Hetzer, der Störefried, Mur., UčT.
  84. zdrážən, -žna, adj. zänkisch: zdražni jeziki, Trub.
  85. zdražljìv, -íva, adj. streitsüchtig, zwistig, zänkisch, Dict., Cig.; — reizbar, Mur., Cig., Jan.
  86. zdrȃžnica, f. der Abzugsgraben, Jan.; — ( nam. vzd-?); prim. draga.
  87. zdražník, m. der Ränkeschmied, der Friedensstörer, Cig.; der Aufrührer, C.
  88. zdŕčati, -ím, vb. pf. dahingleiten, entgleiten; sani so zdrčale po cesti; hlod je zdrčal po drči; ausgleiten, ausrutschen, Cig.; zdrči mi, ich gleite ab, Cig.
  89. zdrdráti, -ȃm, vb. pf. rollend dahingleiten: voz zdrdra po cesti; — ( nam. vzd-).
  90. zdrẹ̀ł, zdrẹ́la, adj., M., Jsvkr., pogl. zrel.
  91. zdrę̑mšati, -am, vb. pf. mit einem Prügel stoßend zerquetschen: grozdje z., Dol.
  92. 1. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) = razdreti: pogajanje z. (abbrechen), Cig.; — 2) z. se, sich zerzanken: ljudje, ki se na svetu tako lahko zderejo, pri oltarju se morajo spet spraviti, Ravn.
  93. zdrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
  94. zdrgávati, -am, vb. impf. abstreifen: z. rokavice, SlN.; — prim. 2. zdrgniti.
  95. 1. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. 1) zusammenschaben, Dict.- Mik.; po odrtiji skup z., zusammenwuchern, Cig.; — 2) z. se, sich abwetzen, Cig.; — sich aufscheuern, Cig.
  96. 2. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegstreifen, wegreiben, Cig.
  97. 3. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. zusammenschnüren, Cig.; vrv se je zdrgnila (hat sich verschlungen), Cig.; konjiča za zdrgnjeno uzdo voditi, Bes.
  98. zdrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad 3. zdrgniti; zusammenschnüren: grlo mu je zdrgovalo, glas jemalo, Jurč.
  99. zdr̀k, -dŕka, m. das einmalige Ausrutschen, der Rutscher, Cig., C.
  100. zdrkljìv, -íva, adj. 1) leicht ausgleitend: zdrkljiva noga, ein unsicherer Fuß, Zora; — 2) schlüpfrig, Cig.

   77.239 77.339 77.439 77.539 77.639 77.739 77.839 77.939 78.039 78.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA