Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (75.439-75.538)

  1. 1. vžigálọ, n. das Brandeisen, das Zeicheneisen, Cig.
  2. 2. vžigálọ, n. das Feuerzeug, der Zünder, Cig.; zračno v., ein pneumatisches Feuerzeug, Sen. (Fiz.).
  3. 1. vžíganje, n. das Einbrennen.
  4. 2. vžíganje, n. das Anzünden.
  5. 2. vžígati, -am, vb. impf. ad 2. vžgati, anzünden; — entflammen; v. se, sich entzünden, entbrennen.
  6. z, praep., išči pod s.
  7. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
  8. zaárati, -am, vb. pf. z. kaj, durch das Angeld sich den Kauf einer Sache sichern; z. koga, durch das Angeld jemanden zum Verkaufe verpflichten, Fr.- C.; z. se, das Angeld geben u. sich dadurch zum Kauf verpflichten, Polj.
  9. zaȃrən, -rna, adj. zaarna cesta, der Feldweg, C.
  10. zabȃdati, -am, vb. impf. ad zabosti; 1) hineinstechen, hineinstoßen; z. kaj v kako reč; — z. v koga (z besedami), sticheln, Erj. (Torb.); — 2) abstechen; telce, piščance z., Npes.-Vraz.
  11. zabȃdava, adv. = zabadavo, BlKr.- DSv.
  12. zabȃdavo, adv. = zastonj, umsonst, vergebens, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. badava.
  13. zabájati, -jam, -jem, vb. pf. verzaubern, Mur., Glas.
  14. zabȃrati, -am, vb. pf. durch Nachfrage sich den Kauf sichern: dva prašička sem pri njem zabaral, Polj.
  15. zabȃva, f. 1) die Ungelegenheit, die Belästigung, die Behelligung, die Plage, Dict., C., Vod. (Izb. sp.); zabavo delati komu, jemanden belästigen, Krelj, Kast.; — das Hindernis, Cig.; na močvirju se ni bati prevelike zabave, Levst. (Močv.); da ne bom imel zabave, um nicht Anstände zu haben, Prim.; — die Neckerei, die Chicane, Cig., Jan., M.; fantje napravijo, kakor Dolenjci pravijo "zabavo" ali prepir, SlN.; zbadljive zabave, Levst. (Zb. sp.); — 2) (po drugih slov. jezikih) die Unterhaltung, die Kurzweile, Cig., Jan., nk.
  16. zabávən, -vna, adj. 1) lästig, Dict., C.; ne bodi mi z.! Krelj; zabavno delo, eine lästige, zeitraubende Arbeit, Kras; — 2) (po drugih slov. jez.) kurzweilig, unterhaltend, Unterhaltungs-, Cig., Jan., nk.; zabavno smešen, drollig, Cig. (T.).
  17. zabavíšče, n. der Unterhaltungsort, nk.; z. malim otrokom, ein Kindergarten, Cig. (T.), otročje (otroško) z., nk.
  18. zabáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aufhalten, zurückhalten, Habd.- Mik.; delo jo je zabavilo dostikrat do kasne noči, LjZv.; — verweilen: z. se okoli česa, Cig. (T.); — 2) otroka z., das Kind besänftigen, stillen, M., Z.; — 3) z. se, sich zerstreuen, sich unterhalten, Cig., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
  19. zabavljáč, m. kdor zabavlja: der Glossenmacher, der Stänker, der Spötter, C., nk.
  20. zabávljanje, n. 1) die Beschäftigung: sveto z., kajk.- Valj. (Rad); — 2) neckhafte Bemerkungen oder Ausstellungen; gorka ga je zgrabila nad Simeonovim nesramnim zabavljanjem, Ravn.; — 3) das Unterhalten, nk.
  21. zabávljati, -am, vb. impf. ad zabaviti; 1) aufhalten, zurückhalten, jemandem (mit Fragen, mit Anliegen) lästig fallen: z. koga, C.; z. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen, C.; — Hindernisse bereiten, ungelegen sein, Dict.; deževje jim zelo veliko zabavlja, da grozdje ne zreja, Vrtov. (Vin.); — 2) neckhafte Ausstellungen, Glossen machen, stänken, Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; z. čemu, črez kaj, Cig., Kr.; z. na ženske, Jurč.; z. komu; mar bi pustil, da mi zabavlja? soll ich mich von ihm chicanieren lassen? Cig.; zabavljali so si, es sind Neckereien vorgefallen, Cig.; — 3) den Hof machen: z. žensko, Savinska dol.- DSv.; — unterhalten, amüsieren, z. se, sich unterhalten, (po drugih slov. jezikih), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  22. zabavljíca, f. die Stichelrede, Cig. (T.); die Spottrede, das Spottwort, Nov.; — das Spottgedicht, die Satire, Cig., Jan., Cig. (T.); ein satirisches Epigramm, Jan. (H.).
  23. zabavljı̑čar, -rja, m. der Satirenschreiber, Cig.
  24. zabavljìv, -íva, adj. 1) lästig, Dict.; — 2) stänkerisch, händelsüchtig, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) satirisch, Cig., Jan., nk.
  25. zabavljı̑vəc, -vca, m. 1) der Glossenmacher, der Stänker, Cig., Jan.; — 2) der Satiriker, Cig.; — 3) die Spottdrossel, Jan.
  26. zabavljı̑vka, f. die Glossenmacherin, die Stänkerin, Jan.
  27. zabȃvnica, f. 1) das Unterhaltungslocal, Cig., Nov.- C.; — 2) der Schwank, Cig. (T.).
  28. zabȃvnik, m. 1) der Unterhalter, Cig.; ( polj., rus.); — 2) das Unterhaltungsbuch; der Almanach, C., nk.
  29. zabavožéljən, -ljna, adj. unterhaltungssüchtig, Zora.
  30. zabẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. versagen: od samega strahu jej govor zabegne, da ni mogla ne besedice ziniti več, Kres.
  31. zabẹ̑la, f. das Fett zum Schmalzen der Speisen; tudi: zȃbẹla, Valj. (Rad).
  32. zabẹlẹ́žati, -am, vb. impf. ad zabeležiti; anmerken: župan zglasbe zabeleža, Levst. (Nauk).
  33. zabẹlẹžávati, -am, vb. impf. = zabeleževati: z. kaj v pratiko, Levst. (Nauk).
  34. zabẹlẹ̑žnica, f. der Vormerkschein, DZ.
  35. zabẹ́liti, -im, vb. pf. mit Fett abmachen; z. jed z maslom, svinjsko mastjo, oljem; — ein scharfes Wort sagen: kar ga bolj jezi, to mu zabelim, Levst. (Zb. sp.); z. jo komu, jemandem eine bittere Wahrheit sagen, Jan., Z.; — würzen ( fig.), V.-Cig.; govor z. z dovtipi, nk.
  36. zaberáčiti, -ȃčim, vb. pf. verbetteln: z. vse svoje dni, Cig.
  37. zabẹ́žati, -ím, vb. pf. zu fliehen anfangen, Svet. (Rok.).
  38. zabíčati, -am, vb. impf. ad zabičiti; = zabičevati, Levst. (Nauk).
  39. zabičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabičiti; einschärfen, Levst. (Nauk), Jurč., nk.; nihče ne more dovolj z. v živo, es kann nicht genug darauf hingewiesen werden, Levst. (Močv.).
  40. zabíčiti, -ı̑čim, vb. pf. einschärfen, Levst. (Nauk), Jurč., BlKr.; — (zabičila sem, ich habe mir es fest vorgenommen, Kop.).
  41. zabijáča, f. der Weberschlagbaum, Cig., vzhŠt.- C.
  42. zabíjanje, n. das Einschlagen: z. žrebljev.
  43. zabíjati, -am, vb. impf. ad zabiti; einschlagen; žreblje v podplat, kole v zemljo z.; — zunageln, kište z žreblji z.
  44. zabı̑ngati, -am, vb. pf. zu schwingen anfangen (von einer pendelartigen Bewegung), V.-Cig.
  45. zabı̑t, f. das Stilleben, Cig. (T.).
  46. zábiti, -im, (zabǫ̑m, C.; zabǫ̑dem, Cig.), vb. pf. = pozabiti, Mur., Cig., Jan., Notr., Rož. ( Kor.)- Glas.; jaz tvoje postave ne zabim, Dalm.- C.; zábivši ("zabiš, zabiši"), aus Vergessenheit, C., BlKr.; (pravilno: zabı̑vši, Valj. [Rad]).
  47. zabíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) hineinschlagen, einschlagen; žrebelj v steno, kol v zemljo z.; durch Einschlagen verschließen; sod (z veho) z., ein Fass zuspünden, zuschlagen; z žreblji z., zunageln, vernageln; kišto, krsto z.; z deskami z. kaj, etwas mit Brettern verschlagen; rov z., den Stollen verblenden ( mont.), Cig.; — zabit, vernagelt, borniert; — 2) einpauken, einprägen; v glavo komu z. kaj; — 3) verthun; ves denar z.
  48. zabiváč, m. = pogonec, das Binderschlaghölzchen, C.
  49. zabívati, -am, vb. impf. ad zábiti, -im; vergessen, C., Zora.
  50. zablačávanje, n. die Verschlämmung: zasipanje in z. netrebljenih strug, Levst. (Močv.).
  51. zablátiti, -blȃtim, vb. pf. mit Schlamm o. Koth verstopfen, verschlämmen, Cig., Jan., Cig. (T.); z. se, verschlämmt werden, Cig.; zablačena struga, Levst. (Močv.); travniki so s peskom zablačeni (mit Sand verschlämmt), Cig.
  52. zablebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) zu plappern anfangen; zablebetal je, es fuhr ihm das Wort heraus, Cig.; z. komu kaj, jemandem etwas zuplappern, Cig.; — 2) durch Plaudern versäumen oder verlieren: z. kosilo, čas, Cig.
  53. zablẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. = obledeti, erblassen, Npes.-Vraz.
  54. zablę́jati, -jam, -jem, vb. pf. zu blöken anfangen, aufblöken, Cig.; lisica zableje (= se zadere), Hal.- C.; — z. na koga, proti komu, jemanden anplärren, Cig.
  55. zabliščáti, -ím, vb. pf. = zableščati, zu funkeln, zu schimmern, zu glänzen anfangen, Cig., Jan.; božje veličanstvo zdaj iz njega zablišči, Ravn.- Valj. (Rad); = z. se, Cig.
  56. zabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = zabivati, pozabljati: In dekliči ... Me doma zabljujejo, Npes.-K.
  57. zabljìv, -íva, adj. vergesslich, Jan., M., ogr.- C.
  58. zablǫ̑da, f. die Verirrung, der Irrthum, C., Trub.- Mik.; pregrešne zablode, Slom.
  59. zablǫ́diti, -im, vb. pf. 1) fehlgehen, sich verirren, Meg., Mur., Cig., Jan.; z. na krivo pot, z. v brlog nevernih divjakov, LjZv.; — ( pren.) v zmote z., in Irrthümer verfallen, Cig.; — 2) vermischen, Cig.; z. svinjam = med pomije otrobe ali moko pomešati, jvzhŠt.; — z. komu kako grenko, jemandem eine derbe Wahrheit sagen, M.; — 3) z. si, verfehlen: z. si pot, C.; z. si pri čem, bei einer Sache fehlgehen, C.
  60. zablǫ̑ja, f. to, s čimer se svinjam jed zabloji, Mik.; — prim. obloda, obloja.
  61. zablojíti, -ím, vb. pf. vermischen: z. svinjam jed z mekinami, Mik.
  62. zabǫ̑bnati, -am, vb. pf. anfangen zu trommeln; z. komu kaj, jemandem etwas vortrommeln, Cig.
  63. zabobnẹ́ti, -ím, vb. pf. erdröhnen, dumpf erbrausen.
  64. zabòd, -bóda, m. der Stich, Cig.; z. z mečem, Cig., C.; z. z iglo, nk.
  65. zabodálọ, n. = mesto, kjer mesar žival zabode, die Stichstelle, Koborid- Erj. (Torb.).
  66. zabȏdək, -dka, m. der Stich, Mur., Jan.
  67. zabogatẹ́ti, -ím, vb. pf. reich werden, LjZv.; ta bo še zabogatel, če bo tako gospodaril, Jurč.
  68. zabòj, -bója, m. 1) der Verschlag, die Kiste (aus Brettern), Cig., Jan., Pot.- M., nk.; — 2) = paž, die Verschalung, Ljub.; — die Zwischenwand, Dict.
  69. zabǫ̑jčək, -čka, m. dem. zabojec; das Kistchen, DZ., nk.
  70. zabǫ̑jəc, -jca, m. dem. zaboj; das Kistchen, Zora, Let.
  71. zabǫ̑jnica, f. die Einfassung des unteren Mühlsteines, Notr.
  72. zabókati, -am, vb. pf. kopo z., den Kohlenmeiler mit trockenen Holzreisern füllen, Zv., Gor.
  73. zabolę̑čki, m. pl. die Nachgeburtswehen, Cig., C.; — prim. pobolečki.
  74. zabolẹ́ti, -ím, vb. pf. zu schmerzen anfangen; zabolelo me je v prsih, ich habe in der Brust einen Schmerz empfunden.
  75. zabrȃna, f. 1) das Hindernis, C.; — 2) das Gehege, C.; — 3) das Verbot, Jan.
  76. zabraníca, f. o trdnjavici Kremljici na Koroškem je narod pel: Oj ti preljuba Kremljica, Ki si naša zabranica, Jarn., Kres IV. 95.
  77. zabrániti, -im, vb. pf. verwehren, verbieten; kdo mi more z., da bi ne odšel? kupčijo z., den Handel sperren, Cig.; — vorbeugen, Jan., nk.
  78. zabrazdáti, -ȃm, vb. pf. beschmutzen, verpatzen, Cig., Jan.
  79. zabrázditi, -im, vb. pf. eine Furche ziehen, einfurchen, Cig.; z. v tujo njivo, in einen fremden Acker hineinackern, ( fig.) jemandem ins Gehege gehen, Cig.
  80. zabŕci, m. pl. = dobrci, die Masern, Cig., C.; — der Frieselausschlag, C.
  81. zabŕčati, -ím, vb. pf. aufsummen, Jan. (H.).
  82. zabŕčiti, -bȓčim, vb. pf. = zabrtviti, SlN.
  83. zabrčvávati, -am, vb. impf. ad zabrtviti, zabrčiti; = večiti, dniti, luftdicht schließen, bodmen, Hal.- C.
  84. zabrę́čati, -ím, vb. pf. aufschreien, ogr.- C., M.; z. nad kom, na koga, jemanden anschnauzen, anbellen, Cig., C.
  85. zabrẹ́dati, -brẹ̑dam, vb. impf. ad zabresti, Z., Zora.
  86. zabrẹ̑ga, f. die Verlegenheit, die Schwierigkeit, die Zwangslage, Levst. (Pril.); ni še taka huda zabrega ne! Levst. (Zb. sp.); — das Hindernis, Jurč. (Tug.).
  87. zabrę́hati, -ham, -šem, vb. pf. hohl zu hüsteln anfangen, hohl aufhüsteln, Z.
  88. zabrehendáti, -ȃm, vb. pf. = zahripati, aufhüsteln, C.
  89. zabrę́kəł, -kla, adj. geschwollen, aufgedunsen, Cig., Jan., BlKr., Rihenberk- Erj. (Torb.); (zabrhel, Vrsno- Erj. [Torb.], zabrehel, Cig., Savinska dol.).
  90. zabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. ein wenig aufdunsen, verschwellen, Cig., Jan., C., Notr., BlKr.; prst zabrekne, kadar se toli napne, da se n. pr. ne more prstan ž njega sneti, Erj. (Torb.); (noga je zabrehnila, nam. zabreknila, na Sori [ Gor.]- Erj. [Torb.]).
  91. zabrę́nčati, -ím, vb. pf. zu summen anfangen, aufsummen; muhe so zabrenčale, sršen je zabrenčal.
  92. zabrę̑nkati, -am, vb. pf. die Saiten eines Instrumentes anschlagen.
  93. zabrę́nkniti, -brę̑nknem, vb. pf. = zabrekniti, Cig., Dol.; prst mi je zabrenknil, da ne morem prstana sneti, Lašče- Erj. (Torb.); noga mi je zabrenknila, da ne morem škornjev obuti, jvzhŠt.
  94. zabrẹ̑za, f. die Veranlassung zum Streite, Rec.
  95. zabrẹ̑ž, m. der unmittelbare Abhang am Fuße des Weingartens, Hal.- C.
  96. zabrlẹ́ti, -ím, vb. pf. zu flimmern, schwach zu brennen anfangen, Cig.
  97. zabrlízgati, -am, vb. pf. einen schrillen Pfiff ( z. B. durch die Finger) thun.
  98. zabrnáti, -ȃm, vb. pf. mit Fetzen oder Flecken bedecken: zabrnan človek, zabrnana srajca, Črniče ( Goriš.); — prim. 2. brnja.
  99. zabrnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu summen anfangen; čebela zabrni, vzhŠt.- Valj. (Vest.); — zu klingen anfangen ( v. einer Saite), Cig., Zv.; — glas zvonovni po ušesih zabrni, Slom.
  100. zábrnjak, m. on kos, ki ostane tkalcu, kadar ne more dotkati, das Leinwandende, der Troddel, C., (zabȓnjak) Valj. (Rad).

   74.939 75.039 75.139 75.239 75.339 75.439 75.539 75.639 75.739 75.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA