Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (74.839-74.938)

  1. vrȃtəc, -tca, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) beli v., eine Art Wucherkraut (chrysanthemum parthenicum), Josch.
  2. 1. vrȃtən, -tna, adj. Hals-; vratne bolezni.
  3. vratìč, -íča, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Guts.- Cig., Mur., Jan., Josch, Tuš. (Št. l. č.); — tudi: vrȃtič.
  4. vratíka, f. das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Ščav.- Pjk. (Črt.).
  5. vratíłce, n. die Spuldille am Spinnrad, jvzhŠt.- C.
  6. vratílọ, n. die Welle, der Wellbaum, Cig. (T.); bes. der Wellbaum am Webstuhle, der Weberbaum, der Garnbaum, Cig., Jan.; tkalčje v., Habd., Dict.- Mik., Dalm.
  7. vratína, f. 1) das Halsstück, das Halsfleisch; die Halshaut, das Halsleder; — 2) pl. vratine, die Ackerwende, der Anger, C.
  8. vratı̑njak, m. der Hals, C.
  9. vrȃtnica, f. 1) der Thürflügel, Mur., Cig., Jan.; duri na vratnice, die Flügelthür, Levst. (Pril.); — pl. vratnice, die verschiebbare Tennenthür, C.; — 2) die Pfortader, Erj. (Som.).
  10. 1. vratník, m. 1) der Kragen, Cig., Hip. (Orb.), UčT.; bes. der Mantelkragen, C.; — 2) der Einschnitt am Ende eines Balkens: debla imajo na konceh vratnike vrezane, da se dobro sklepajo, Zv.; — 3) die Ackerwende, C.; — 4) das Halskraut (campanula trachelium), C.; — tudi: vrȃtnik.
  11. 2. vrȃtnik, m. der Thürstock, C., Z.
  12. vratnína, f. 1) = trava rastoča po vratih ali vzarah, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = trava prve košnje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  13. vratnják, m. = prag, die Thürschwelle, C.
  14. vratolòm, -lǫ́ma, m. 1) der Halsbruch, Cig.; — 2) der Halsbrecher, der Wagehals, Habd.- Mik.
  15. vratolǫ́mən, -mna, adj. halsbrecherisch, wagehalsig, Cig., Jan., nk.
  16. vratolǫ̑mka, f. ein halsbrecherisches Weib, Habd.- Mik.
  17. 2. vráziti, -im, vb. impf. knarren: nemazano kolo vrazi, Cig.; = škripati: če so slabša vrata, bolj vrazijo, Notr.; slab godec vrazi, Poh.; otrok vrazi (plärrt), Poh.
  18. vrȃž, -ı̑, f. 1) der Aberglaube, Mur.; — 2) die Schwarzkunst, Mur.; vraži uganjati, Ravn.
  19. vráža, f. der Aberglaube; vraže, abergläubische Vorstellungen oder Gebräuche.
  20. vražár, -rja, m. der Wahrsager, Jan.
  21. vražaríca, f. die Wahrsagerin, Cig., Jan.
  22. vražáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Wahrsagen abgeben, Jan.
  23. vrážda, f. 1) der Hass, ogr.- C.; — 2) die Mordsühne, kajk.- Valj. (Rad); ( hs.).
  24. vrážən, -žna, adj. 1) abergläubisch, Mur.; — 2) wahrsagerisch, Mur., Cig.; schwarzkünstlerisch, Mur.; — 3) = sovražen, feindlich, Cig.
  25. vraževę́rən, -rna, adj. abergläubisch, Vrt.; vraževę̑rni cesar, Cv.
  26. vražìč, -íča, m. dem. vrag; das Teufelchen, Volk.- M., Prip.- Mik., Valj. (Rad); — ein Teufelskerl (von einem Buben), Valj. (Rad).
  27. vražíti, -ím, vb. impf. 1) = sovražiti, hassen, anfeinden, Jan., C.; Uče nas kleti in vražiti, Levst. (Zb. sp.); čebele se vraže, Levst. (Beč.); — 2) (durch Zauberei) schaden, anthun, anzaubern, Jarn., V.-Cig., C.
  28. vrȃžjak, m. der Teufelskerl: ta vražjak zavidljivi! Levst. (Zb. sp.).
  29. vrȃžji, adj. Teufels-, teuflisch ( bes. in Flüchen); vražji človek; vražje delo.
  30. vrȃžjica, f. vražja ženska, ein weiblicher Kobold, Str.
  31. vražljìv, -íva, adj. abergläubisch, Z., Vrt.
  32. vrȃžnik, m. 1) der Feind, der Anfeinder, Jan., M.; — der Satan, Mur.; — 2) = vražen človek, ein abergläubischer Mensch, Navr. (Let.).
  33. vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk- Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica- Erj. (Torb.).
  34. vrbáča, f. der Weidenbaum, Mur., ogr.- C., vzhŠt.; ( eig. ein schlechter Weidenbaum, Z.).
  35. vrbȃnəc, -nca, m. der Rothlauf (bei Pferden, Schafen), Cig., C.
  36. vȓbar, -rja, m. der Weidenbohrer (cossus ligniperda), Nov.
  37. vrbę́ka, f. = beka, die gelbe Weide, Celjska ok.
  38. vȓbič, m. neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  39. vrbíčevje, n. coll. die Weiden, das Weidengebüsch, M.
  40. vrbína, f. 1) ein großer Weidenbaum, C.; — 2) der Weidenwald, das Weidengehölz.
  41. vrbı̑nje, n. das Weidengehölz, Cig., Jan., C.
  42. vrbíšče, n. das Weidengehölz, Meg.
  43. vȓbnica, f. der Weiderich (lythrum salicaria), M.
  44. vŕbov, adj. Weiden-; vrbova veja, vrbov les.
  45. vŕbovəc, -vca, m. 1) der Weidenwald, Mur., Jan.; — 2) = koš iz vrbovih šib, Fr.- C.; — 3) das Weidenröschen (epilobium), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — 4) neka trta, C., Celje- Erj. (Torb.), Trumm.
  46. vŕbovica, f. das Weidenreis, die Weidenruthe, Cig., C.; v. po hrbtu ozdravlja lenobo, C.
  47. vrbovína, f. das Weidenholz, Mur., Cig.
  48. vŕbovka, f. der Weidenbaum, Erj. (Izb. sp.).
  49. vŕbovščak, m. 1) ein stattlicher Weidenbaum, Poh.; — 2) neka trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); mali v., weißer Mehlweiß, Trumm.
  50. vŕbovščina, f. das Weidenröschen (epilobium), C.
  51. vr̀č, vŕča, m. 1) der Krug; — 2) spodaj širji, zgoraj ožji škaf, ki drži 10 bokalov, jvzhŠt.
  52. vŕčati, -ím, vb. impf. 1) knurren, Cig., Jan.; — schnurren, Cig., Jan.; — 2) keifen, Cig.; — v. na koga, C.
  53. vȓčək, m. dem. vrč; das Krüglein; vrček piva, ein Krügel Bier.
  54. vrè, adv. = uže, že, Rib., BlKr., ogr.- C., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); ("vurè", Alas.).
  55. vrẹ́ča, f. der Sack, Guts.- Cig., Jarn., Jan., Rez.- Mik., nk.
  56. vrẹ̑čar, -rja, m. 1) der Säckler, Cig.; — 2) das Beutelthier, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  57. vrẹčárnica, f. die Sackfabrik, SlGosp.- C.
  58. vrẹ́če, n. der Sack, Meg., Mur., C., Dalm., Danj.- M., ogr.- Mik., Obloke- Erj. (Torb.); žimnasto vreče, Kast.; v vreču se maste oljike, kadar se dela olje ("samo v tem pomenu se je vzdržala stara beseda; vsaka druga podobna sprava je: žakelj"), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); langer Getreidesack, C.; — der Hodenbeutel, Rez.- C.
  59. vrẹ́či, vȓžem, vb. pf. 1) werfen; kamen v koga v.; v. kaj na tla; — snega je vrglo (= padlo), C.; — v. kaj na koga, jemanden einer Sache beschuldigen, C.; — 2) ausmachen, abwerfen; Gewinn eintragen, sich auszahlen; dobro mu vrže, Jap. (Prid.); iz svinca ločijo, če vrže, srebro, Vrtov. (Km. k.); ne vrže, es ist nicht der Mühe wert, Zv.; — 3) v. se po kom, jemandem nachgerathen, nacharten, Cig., C.; ne vrzite se po tem svetu! C.; v. se po žlahti, Dict.; = v. se v koga, Cig., C.; vrgel se je ves v svojega očeta, LjZv.; — 4) werfen, gebären (von Thieren), Cig., Dol.
  60. vrẹ́čica, f. dem. vreča; 1) das Säckchen, Jarn., Cig., nk.; — 2) das Netz ( zool.), C.; das Gekröse, Cig., Jan.
  61. 1. vrẹ̀d, vrẹ́da, m. 1) die Verletzung: kožo braniti vsakovrstnih vredov, Erj. (Som.); — pos. neka bolezen, katero dobode človek črez pas od velikega truda ali sedeža, C., GBrda, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Dol.; vred sem dobil, ich habe mich überhoben, Cig.; — der Leibschaden, Štrek., DSv.; — die Milz- o. Leberverhärtung, C.; — 2) das Geschwür, die Eiterbeule, Met., Mur., Jan., C.; dotikati se vredov gobavih, Cv.; der Karbunkel, C.
  62. 2. vrẹ̑d, m. za vred imeti, würdig achten, Guts.- Cig., Kor.- Mik.
  63. vrèd, adv. 1) zu gleicher Zeit, zugleich, C.; pri tebi in pri njem vred, C.; — 2) sogleich, Habd.- Mik., C.; — 3) sammt; s kom, s čim vred; oče s sinom vred; z nočjo, z dnevom vred, mit Anbruch der Nacht, des Tages; — drugemu vred, wie ein anderer, C.
  64. vrẹdȃn, -dnà, adj. = 1. vreden; (sliši se nav. vrdȃn).
  65. 1. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) verletzt, Štrek.; kadar človek od velicega truda ali sedeža otoče okoli pasa, vele, da je vreden (vrẹdȃn), Rodik na Krasu, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; — 2) geschwürig, Cig.; — 3) schwach, klein: naši otroci so še vredni, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  66. 2. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  67. 3. vrę́dən, -dna, adj. frühzeitig: vrę̑dni krompir, Dol.; — prim. red = čas.
  68. vrẹ́diti, -im, vb. impf. ( pf.?) verletzen, Dict.; bes. an einer wunden Stelle verletzen, wehe thun: v. koga, v. se, C., BlKr., Notr.- M.; "kako si me vredil!" (ako si me namreč pograbil za boleč prst, za bolno nogo), Vreme- Erj. (Torb.); — vredil sem se, ich habe mich überhoben, Cig., Notr.; (dovršna oblika pravilneje: uvrediti).
  69. vrẹdníca, f. = zel, ki celi vred, Dol.; — der Ehrenpreis (veronica filiformis), Medv. (Rok.).
  70. vrẹdník, m. = zel, ki celi vred (bolezen), Lašče- Erj. (Torb.); — der Ehrenpreis (veronica chamaedrys), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), pod Kaninom- Štrek. (LjZv.).
  71. vrẹdnȏtnica, f. das Wertzeichen, Jan. (H.).
  72. vrèj, adv. v eno vrej, zugleich: kadar se bo z dvema v eno vrej trobentalo, Dalm.- M.; — v en vrej, immerfort, SKr.; — prim. vred.
  73. vrẹ̑ł, vrẹ̑la, m. 1) = vrelec, die Quelle, C.; — 2) (= vnetost, der Eifer, ogr.- Valj. [Rad]).
  74. vrẹ̀ł, vrẹ̑la, adj. 1) siedend heiß, brühheiß; vrela voda; — 2) eifrig, ogr.- Mik., C.; v. duh, C.; v. biti v dobrem delu, C.; vrele glave, Hitzköpfe, Vod. (Izb. sp.).
  75. vrẹ̑łčək, -čka, m. dem. vrelec; das Quellchen, Cig., Jan.
  76. vrẹ̑łčina, f. das Quellwasser, Mur., C., Zora.
  77. vrẹ̑łčnica, f. das Quellwasser, Cig.
  78. vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.- C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).
  79. vrẹ̑lica, f. die Siedhitze, C., Bleiw. ( Let.).
  80. vrẹlíšče, n. der Siedepunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  81. vrẹ̑łnica, f. das Sprudelwasser, Jan. (H.).
  82. vrẹ̑łnik, m. der Sprudelstein, Jan. (H.).
  83. vrẹ́lọ, n. der Sprudel, die Quelle, Cig. (T.), C., Vrt.; — hs.
  84. vrẹ́lovəc, -vca, m. der Sprudelstein, h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.).
  85. vréme, -ę́na, n. 1) das Wetter, die Witterung; — lepo, grdo, slabo v. je; hudo v., das Ungewitter; — schönes Wetter: v. se je naredilo; ali je v.? — 2) die Ursache, C., M.; vreme ti je jokati se, M.; — (tudi: vrẹ́me, jvzhŠt.; vrẹ́men, vzhŠt., ogr.- C.).
  86. vrẹmeník, m. das Wetterglas, das Barometer, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
  87. vrẹmenítən, -tna, adj. = časen, ogr.- C., Let.; vremenitna smrt, ogr.- C.
  88. vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.- Let.).
  89. vrẹmenokàz, -káza, m. der Wetteranzeiger, Sen. (Fiz.).
  90. vrénje, n. 1) das Sieden; — das Gähren; — 2) der Zudrang, das Getümmel.
  91. vrẹ̑šč, m. das Geschrei, Št.; der Tumult, Cig.
  92. vrẹščák, m. der Schreier, Slom.- C.
  93. vrẹščálọ, n. der Schreier, der Kreischer, Cig.
  94. vrẹ́ščati, -ím, vb. impf. schreien, Cig., M., Dol., jvzhŠt.; kreischen, Cig.; — rauschen, Cig.; voda vrešči, Boh.- C.; — meso je prijetno vreščalo nad plamenom, LjZv.
  95. vrẹščàv, -áva, adj. kreischend, Jan.; schrill, Šol.
  96. vrẹščȃvəc, -vca, m. der Kreischer, Cig.
  97. vrẹ̑ščək, -čka, m. = stržek, LjZv.
  98. vrẹtenár, -rja, m. 1) der Spindelmacher, Cig., M.; — der Spindelverkäufer, Cig.; — 2) der den Spindelbaum bei der Weinpresse dreht, Mur.; — 3) die Spindelschnecke (fusus), Erj. (Z.).
  99. vrẹténce, n. dem. vreteno; 1) eine kleine Spindel; — 2) der Drilling in der Mühle, Poh.; — 3) der Wirbelknochen, Cig., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) der Quirl ( bot.), Cig. (T.); pšenica gre v vretenca (schießt in Ähren), Lašče- Levst. (Rok.).
  100. vrẹtę̑nčnica, f. die spindelförmige Honigbirne, C.

   74.339 74.439 74.539 74.639 74.739 74.839 74.939 75.039 75.139 75.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA