Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (74.639-74.738)

  1. vošlják, m. = ošljak, die Wegdistel, Notr.
  2. vǫ̑tək, -tka, m. 1) der Einschlag im Gewebe; Votek ženem sem in tam, Danj. (Posv. p.); votek ima biti iz zlata, Jap. (Sv. p.); — temu je lehko votek najti, dafür ist leicht ein Mittel zu finden, Levst. (Zb. sp.); v. motati komu, jemandem nachgehen: deca materi zmeraj votek motajo, vzhŠt.; — 2) pečni votek, eine Art Mehlspeise, Št.- C.; — 3) (šaljivo) = denar, C.
  3. vǫ́təł, -tla, adj. = otel, hohl; — v. sodnik, ein bestochener Richter, Cig.; — eitel: votla želja, ogr.- C.
  4. vǫ̑tla, f. die Höhle, ogr.- C., Valj. (Rad); die Felsenhöhle, C.
  5. votlák, m. = votel panj s čebelami, C.
  6. votlìč, -íča, m. der Bimsstein (pumex), Mur., Cig., C., DZ., nk.
  7. votlíti, -ím, vb. impf. hohl machen, aushöhlen.
  8. votljȃva, f. das Hohle, die Höhlung: v. pljuč, Vrtov. (Km. k.).
  9. vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär ( astr.); koroški v., der große Bär, Postojna- Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  10. vǫ̑z, -ı̑, f. das Band, Mik.
  11. vǫ́za, f. 1) das Band, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.); Pripaše svetlo sabljico, Na sablji vozo rudečo, Npes.- Vod. (Pes.); das Haarflechtenband: Se dvoje kit mu dol obes', In tudi lepa voza vmes, Npes.-K.; die Schnur, C.; — die Angelschnur, Cig.; — 2) der Kerker, Meg., Mur., Št.- Cig., C., Mik., Trub., Dalm., Kast., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; V vozo so me d'jali, Noter v hudo temnico, Npes.-Vraz; v vozo priti, Slom.
  12. vozár, -rja, m. der Fuhrmann, Cig., Jan.; ( astr.), Cig. (T.).
  13. vozȃra, f. die Querfurche, V.-Cig.; — das Stück Feld längs der Ackerbreite, Mik.; = pl. vozare, Kr.- Valj. (Rad); — prim. vzare, zara.
  14. vozáriti, -ȃrim, vb. impf. Fuhrmann sein, das Fuhrgewerbe betreiben, herumfahren ( trans.); za Marije Terezije vozarili so naši vozniki mnogo na Dunaj, Solnograško ..., Navr. (Let.); — v. se, viel herumfahren ( intr.).
  15. vozárjenje, n. das Fuhrmannsgewerbe; — das Herumfahren; z vozarjenjem veliko denarja zapraviti.
  16. vozȃtaj, m. der Fuhrmann, Met., Jarn., Mur., Mik.; vozatȃj, Levst. (Zb. sp.).
  17. vózəc, -zca, m. 1) das Zugthier, Raič ( SlN.); bes. das Fuhr- o. Zugpferd, vzhŠt.- C.; — 2) vọ̑zəc, dem. voz; das Wägelchen.
  18. vọ̑zək, -zka, m. dem. voz; das Wägelchen.
  19. vózəł, -zla, m. der Knoten; v. narediti; — vozel najti, ein Haar in etwas finden, Cig.
  20. vózən, -zna, adj. 1) Wagen-; vozno kolo, vozna oprava; — 2) Fahr-, Fuhr-; vozna živina, das Zugvieh; Salomon je imel štirideset voznih konj, Dalm.; vozna cesta; vozna pošta, die Fahrpost, Cig.; vozno blago, das Frachtgut, Cig., Jan.; vozni list, der Frachtbrief, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — vozno krdelo, die Traintruppe, DZkr.; — 3) fahrbar, schiffbar, V.-Cig., Jan.; cesta je vozna, DZ.
  21. vǫ́zgər, -gra, m. 1) der Nasenschleim, der Rotz, Cig., Mik., Erj. (Som.), Levst. (Nauk), vzhŠt.; — 2) der Schnabelzapfen bei den indianischen Hühnern, C.; — 3) die Dolde, vzhŠt.- C.; — 4) pl. vozgri, das Kürbisfleisch, vzhŠt.- C.
  22. vozgrı̑vka, f. das Rotzmädchen, M., vzhŠt.
  23. vozíca, f. 1) das Zugthier: te kobile so dobre vozice, vzhŠt.; — 2) der Schiebkarren, Rez.- C.
  24. vozìč, -íča, m. dem. voz; das Wägelchen.
  25. vozı̑čək, -čka, m. dem. vozič; das Wägelchen.
  26. vozı̑łnica, f. 1) der Karren, C.; — 2) die Fahrschule, DZ.
  27. vozı̑łnik, m. eine Art Wagengerüst, Štrek.
  28. vozílọ, n. das Fahrzeug, das Fuhrwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., nk.; das Fahrbetriebsmittel, DZ.; — bes. der Schubkarren, Kras.
  29. vóziti, vǫ́zim, vb. impf. fahren ( trans.); blago v. na železnico; hitro, počasi v., schnell, langsam fahren; — v. se, fahren; v. se v kočiji, na saneh, v ladji; — po zraku se v., durch die Luft schweben, Cig. (T.); lastovice se po zraku vozijo, C.
  30. vozı̑vọ, n. das Fahrgut, Jan.
  31. vozláti, -ȃm, vb. impf. mit Knoten versehen, mittelst Knoten verbinden, knoten; — klöppeln, V.-Cig.
  32. vozlìč, -íča, m. dem. vozel; das Knötchen.
  33. vozlína, f. die knotige Verknüpfung, C.; — stanični sklad živčnih vozlin, die Ganglienzellenschichte, Žnid.
  34. 1. vozníca, f. 1) der Fahrweg, C., Livek nad Idrijskim- Erj. (Torb.), Gor.; — 2) = dvokolesen, samotežen voziček, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) ein Fass zum Verführen trockener Dinge, das Getreidefass, die Leite, Mur., Cig., Jan., Met.; — das Fass zum Verführen des Weines, Goriš.
  35. 2. vǫ̑znica, f. die Eingekerkerte, Npes.-Vraz.
  36. 1. vozník, m. 1) der Fuhrmann; der Kutscher; — das Wagengestirn, Cig., C.; — 2) = debel sveder za kolesa, C.; — 3) der Fahrweg, Svet. (Rok.), Goriš.
  37. voznína, f. die Fahrgebür, das Fahrgeld; die Frachtgebür.
  38. voznopǫ̑štən, -tna, adj. Fahrpost-, DZ.
  39. vozovníca, f. die Fahrkarte, Levst. (Nauk), DZ.
  40. vozȗnčək, -čka, m. das Wägelchen, Vest.
  41. vǫ̑ž, m. die Äsculapschlange (coluber Aesculapii), Cig., C., Gor.; — prim. ož, gož m.
  42. vǫ̑ž, -ı̑, f. der Strick, Jan., vzhŠt.; — = voža na cepeh, Dol.- Mik.; ( prim. voža).
  43. vǫ́ža, f. = gož f. 1), usnjen obroček, ki ročnik s cepcem veže, Dol.
  44. vožár, -rja, m. der Seiler, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  45. vožaríca, f. die Seilerin, Jan. (H.).
  46. vožárnica, f. die Seilerwerkstätte, die Seilerbahn, Cig.
  47. vožáš, m. der Seiltänzer, ogr.- C., Valj. (Rad).
  48. vǫ́že, n. das Seil, Mur., Mik., vzhŠt.; žrd je z vožem pripeta, Danj. (Posv. p.).
  49. vǫ́ženəc, -nca, m. der Fahrende, der Fahrgast, Jurč.
  50. vožénje, n. das Fahren.
  51. vožı̑nəc, -nca, m. der Strick, Št.- Cig., vzhŠt.- C., Valj. (Rad); redovni v. okoli pasa, Cv.; — die Schnur, C., vzhŠt.; psa na vožincu voditi, Pjk. (Črt.); — der Zaumriemen, der Zaumstrick, C.
  52. vǫ̑žnik, m. = ožnik, der Asant (asa foetida), Cig.; — neko zdravilo iz zelišč za otroke in tudi za živino, Dol.
  53. vóžnja, f. das Fahren; po klancih je huda v.; v. po suhem, po morju.
  54. vožnjína, f. die (ehemalige) Fahrrobot, Svet. (Rok.).
  55. vpàd, -páda, m. der Einfall, Cig.; — der Einfall der Lichtstrahlen, Cig. (T.).
  56. vpádati, -pȃdam, vb. impf. ad vpasti; einfallen, Cig. (T.).
  57. vpádən, -dna, adj. Einfalls-, Cig.; vpȃdni kot, vpadni žarek, Cig. (T.).
  58. vpadíšče, n. der Einfallspunkt, Žnid., Sen. (Fiz.).
  59. vpȃk, adv. vpak mi je, es ist mir unangenehm, Čemšenik ( Gor.).
  60. vpəhníti, -páhnem, vb. pf. vpahnjen kot, ein einspringender Winkel, Cig. (T.).
  61. vpeljȃnje, n. das Einführen.
  62. vpeljánki, m. pl. die Einsegnung der Wöchnerin: v vpeljanke iti, SlGor.- C.
  63. vpeljȃtək, -tka, m. die Einsegnung der Wöchnerin, C.
  64. vpéljati, -pę́ljem, -áti, -ȃm, vb. pf. einführen; v. v urad, in ein Amt einführen, installieren, Cig., Jan.; — v. šego; — v. otročnico, porodnico (v cerkev), die Wöchnerin einsegnen.
  65. vpeljȃva, f. die Einführung; die Installation, Cig., Jan.
  66. vpeljávanki, m. pl. die Vorsegnung der Wöchnerin, C.
  67. vpeljȃvək, -vka, m. die Einsegnung einer Wöchnerin, Jarn.
  68. vpeljevȃnje, n. das Einführen; — das Vorsegnen der Wöchnerin in der Kirche; mati gre v vpeljevanje, Dol., k vpeljevanju, Št.
  69. vpeljevȃnka, f. die vorzusegnende Wöchnerin, Cig.
  70. vpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vpeljati; einführen; — die Wöchnerin in der Kirche vorsegnen.
  71. vpelję̑vki, m. pl. die Vorsegnung einer Wöchnerin, Cig.; grem v vpeljevke, BlKr.- M.
  72. vpę̑rək, -rka, m. das Schusterdrahtende mit der Borste, C.
  73. vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.- C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. ( LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).
  74. vpetáti, -ȃm, vb. pf. einfügen (einen Tragbaum in den andern, der ihm als Basis dient), Ravn.- M., Burg. (Rok.); — prim. peta 7).
  75. vpíčən, -čna, adj. = navpičen: vpična lestva, senkrechte Leiter, Telov.
  76. vpíčiti, -pı̑čim, vb. pf. 1) in etwas stecken machen; vpičiti sekiro v čok, Slovan; — 2) v. se, stecken bleiben; — stocken: kupčija z lesom se je vpičila, Koborid- Erj. (Torb.).
  77. 1. vpíhati, -ham, -šem, vb. pf. einblasen.
  78. 2. vpíhati, -ham, -šem, vb. pf. v. ogenj, das Feuer durch Blasen wieder erregen, aufblasen, Cig., C.; v. iskro, den Funken anblasen; ( nam. vzp-); — prim. upihati.
  79. 1. vpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. einblasen.
  80. 2. vpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen erregen, aufblasen: ogenj v., Cig., C.; ( nam. vzp-).
  81. vpı̑j, m. das Geschrei, Trub., Schönl.; moj vpij je pred njega prišel, Trub. (Psal.).
  82. vpijáč, m. der Schreier, C.
  83. vpijàt, -áta, m. der Schreier, Z., Vrt.; vpijatov se ne bati, Levst. (Zb. sp.); — vpijati, die Schreivögel, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  84. vpíjati, -am, vb. impf. ad 2. vpiti; einsaugen, Cig. (T.); v. vodo, Erj. (Min.); v. toploto, Wärme aufnehmen, Sen. (Fiz.).
  85. vpı̑k, m. der Stich, Cig.
  86. vpikovȃvka, f. die Stetigkeit der Pferde, Burg. (Rok.).
  87. vpı̑rati, -am, vb. impf. ad vpreti; hindern, Telov., DZ.; v. starcem, poznikom, (da ne roje), Levst. (Beč.); — prim. upirati.
  88. 1. vpíti, vpı̑jem, vb. impf. schreien, schreiend sagen, rufen.
  89. 2. vpíti, vpíjem, vb. pf. einsaugen, absorbieren, Cig. (T.).
  90. vpitjè, n. das Geschrei; veliko vpitja, malo užitja, viel Geschrei, wenig Wolle, Nov.; — vpitję́, Cv.; tudi: vpítje.
  91. vpívati, -am, vb. impf. ad 2. vpiti; einsaugen, absorbieren, Cig. (T.).
  92. vplačı̑łnica, f. der Einzahlungsschein, DZ.
  93. vplẹtáča, f. das Haarband, Jan.
  94. vplẹ́tałnica, f. das Haarzopfband, Gor.- DSv.
  95. vplẹtálọ, n. der Einmischer ( zaničlj.), Cig.
  96. vplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad vplesti; einflechten; — einstricken; — einfügen; — verwickeln: v. koga v kaj; v. se v kaj, sich in etwas einmengen, Ingerenz nehmen, Cig. (T.).
  97. vplę̑tək, -tka, m. 1) das Haarband, Dict., Cig., Jan.; — 2) die Episode, Cig.
  98. vplę̑tnik, m. das Haarband, Cig.
  99. vplìv, -plíva, m. der Einfluss, Cig., Jan., nk.; — prim. polj. wpływ.
  100. vplívati, -am, vb. impf. v. na kaj, auf etwas Einfluss üben o. haben, nk.

   74.139 74.239 74.339 74.439 74.539 74.639 74.739 74.839 74.939 75.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA