Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (74.139-74.238)

  1. virẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ragen, C.; — 2) mit unverwandten Augen ansehen: v. v koga, C.
  2. virı̑j, m. = verij, tolmun: pojdi v Siloeski virij ("viry")! Trub.
  3. vírja, f. 1) = pri vozu ono železo, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi: železen obroček ali okov pri šilu, nožu i. t. d., Sveti Peter pri Gorici, Dutovlje- Erj. (Torb.); — 2) pl. virje = verile, Poh.
  4. vı̑rje, n. das Quellengebiet, die Quellengegend, Cig., Jan., M., C.
  5. vı̑rnat, adj. = virovit, Trst. (Let.), Vest.
  6. vı̑rščina, f. das Quellenwasser, vzhŠt.
  7. virtuōz, m. izvrstnik (v glasbi), der Virtuos.
  8. virtuōzən, -zna, adj. virtuos.
  9. 1. vı̑š, m. die Höhe: z viša, aus der Höhe, Ben.- Kl.; na viš se vzdigovati, Jarn. (Sadj.).
  10. 2. vı̑š, m. = viš, f., Cig., C.; psa nista mogla race izvleči iz gostega viša, Bes.; — das Schilfrohr, C.
  11. vı̑š, -ı̑, f. das Riedgras (carex), Medv. (Rok.), Tuš. (B.), M.
  12. vı̑šati, -am, vb. impf. erhöhen, Cig., M.; — v. se, sich erhöhen, höher werden, Cig.
  13. višȃva, f. die Höhe; iz višave, v višavah; slava Bogu na višavah; — die Anhöhe; — = višavje, das Hochland, Cig. (T.).
  14. višȃvje, n. das Hochland, C., Jes.
  15. vı̑šča, f. = repno natje, GBrda- Erj. (Torb.); — = drobna repa z natjem vred, Ip., Banjščice, Bodrež, Tolm.- Erj. (Torb.); — = koruzen močnik in repno natje vkupe skuhano, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — okrogla repa, Solkan- Erj. (Torb.); — tudi furl. viscia, Erj. (Torb.).
  16. vı̑še, adv. compar. ad visoko; höher; — (v. hiše, über dem Hause, v. vsega, über allem, C.).
  17. vı̑šək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.- Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.- C.; ( pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.- Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt ( fig.), Jan., nk.
  18. vı̑šek, praep. c. gen. über: Zdaj se zvezda stavi, Višek mesta Betlehem, Danj.- Mik.; višek broda, Danj. (Posv. p.); — prim. više.
  19. vı̑šən, -šna, adj. vom Riedgras; — Schilfrohr-: višne piščali, Hirtenrohrflöten, C.; — prim. 2. viš in viš f.
  20. vı̑šešnji, adj. höher sich befindend, höher gelegen, C.; višešnji ljudje najprej solnce vidijo (die Leute in den höher gelegenen Gegenden), C.
  21. višína, f. 1) die Höhe (als Dimension); nadmorska v., die absolute Höhe, nk.; višino meriti; barometrova višina, Sen. (Fiz.); — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.
  22. vı̑šji, adj. compar. ad visok; höher; — der Würde nach höher gestellt, Ober-; višje oblastvo, nk.; višji nadzornik, der Oberaufseher, Cig., Jan., nk.; višji, der Vorgesetzte.
  23. vı̑škati, -am, vb. impf. = bezljati, biesen, springen (o živini): teleta, junci viškajo, Z., BlKr.- Mik., Dol.
  24. vı̑ški, adv. in die Höhe, aufwärts, Boh., Meg., Alas.; (viškej, Mur.).
  25. vı̑šnja, f. der Weichselbaum (prunus cerasus); — die Weichselkirsche; — tvoja modrost je od črešenj do višenj, t. j. kratka, Dol.- Levst. (M.).
  26. víšnjev, adj. 1) Weichsel-; v. les; — 2) weichselfarbig, Jan.; dunkelfarbig, Meg.; — röthlichblau, violett, Mur., Cig.; višnjevi podlesek, Erj. (Izb. sp.); — blau, Cig., Jan., Kr.; vse višnjevo je Francozov, Cig.; tako so ga natepli, da je ves višnjev po životu, Gor.; — višnję́v, Mur.
  27. víšnjevəc, -vca, m. 1) der Weichselbrantwein, Cig., Dol.; — 2) die Kornblume, C.; — der Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), (-avec) Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  28. víšnjevica, f. das Weichselwasser, Cig., Jan.
  29. višnjevína, f. das Weichselholz, Jan. (H.).
  30. víšnjevje, n. der Weichselwald, C.
  31. vı̑šnji, adj. der höchste, nk.; za Boga višnjega, Levst. (Zb. sp.).
  32. vı̑t, f. 1) die Schraube, Jan., Nov.- C.; die Weinpressschraube: na viti visi prešni kamen, jvzhŠt.; — 2) der Schraubengang, das Schraubengewinde, Cig.
  33. víta, f. = vitra, das Flechtreis, Mik.
  34. vitālən, -lna, adj. življenja se tičoč, vital.
  35. vı̑tək, -tka, m. 1) die Schraube, C.; — 2) = štritof 3), das Aufwindhölzchen für Garn, C.
  36. vítək, -tka, adj. 1) biegsam, Cig., Jan., Mik.; — 2) schlank, Cig., nk.; ( hs.).
  37. vítəł, -tla, m. 1) die Weberspule, Jarn., Mik.; — 2) die Spindel, Mur., C.; — 3) das Hölzchen, womit man das gehaspelte Garn in Knäuel windet, C., Z.; — 4) der Haspel, die Winde, um Lasten damit in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- M., C., Sen. (Fiz.), DZ.; die Wagenwinde, Ip.- Levst. (M.); der Göpel, Cig., Jan., Cig. (T.).
  38. vı̑teštvọ, n. 1) die Ritterschaft, das Ritterthum; — das Heer, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Ritterlichkeit, der Heldenmuth, Mur., Cig., nk.
  39. vı̑tez, m. 1) der Ritter; — 2) der Streiter, der Kriegsknecht, der Soldat, ogr.- M.; — vitę́z, ogr.- Valj. (Rad).
  40. 1. víti, víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.- Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.- Valj. (Rad).
  41. 2. víti, víjem, vb. impf. heulen, Jan., C., Levst. (Sl. Spr.); volcje vijo, C.
  42. vítica, f. 1) die Ranke, Jan., C., Tuš. (B.); — 2) der Rebenzweig, Jan.; — 3) der Ring, Mik.; — 4) der Wachsstock, Nov., vzhŠt.
  43. vítje, n. das Winden.
  44. vítlọ, n. 1) der Haspel, die Winde, um Lasten in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., DZ.; na vitlo kvišku vleči, vzhŠt.; po vitlu smo jo (slanino) gori vlekli, pa se nam je vitlo odtrgalo, Pjk. (Črt.); — 2) die Garnwinde, Jan., C.; — 3) die Glockenwelle, Cig., Jan.; — 4) vitlo! (psovka), Središče, ( prim. motovilo).
  45. vitoròg, -rǫ́ga, adj. mit gewundenen Hörnern, Cig., Jan.; vitorogi voli, Vrt.; — hs.
  46. vítovje, n. coll. die Zweige der Weinreben, die beim "Blößen" abgeschnitten werden, St. Peter pri Mariboru- Kres.
  47. vı̑tra, f. 1) das Flechtreis, die Flechtgerte zum Flechten der Körbe, Reiter u. dgl.; — die Strohdachwiede, Cig., Jan.; — das Bindreis zum Zusammenbinden der Enden der Reife, Cig., Dol.; — bei den Drechslern die elastische Schiene, welche die Schnur in die Höhe zieht, Cig.; — 2) der Jahreswuchs, der Jahresring, C.; — die Ader im Holz, C.
  48. vitrijǫ̑l, m. = galica, das Vitriol.
  49. vitrijǫ̑lar, -rja, m. der Vitriolsieder, Cig.
  50. vitrijolárnica, f. die Vitriolsiederei, Cig.
  51. vitrijǫ̑lnica, f. = vitriolna voda (Cementquelle), Jes.
  52. vitrijǫ̑lovəc, -vca, m. der Vitriolgeist, Cig., Jan.
  53. vı̑trnat, adj. aus Flechtreisern geflochten, Mur.
  54. vı̑trnik, m. 1) = nož, s katerim vitre režejo, das Wiedenmesser, der Wiedenspleißer, Cig., Rib.- Z., Trst. (Let.); — 2) = koš ali jerbas iz viter spleten, C.
  55. vitúha, f. etwas Gewundenes, C.
  56. vı̑tva, f. die Flechtruthe, Šenpas- Erj. (Torb.).
  57. vı̑tvarica, f. vrba vitvarica, od katere se režejo vitve, Šenpas- Erj. (Torb.).
  58. vívanica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  59. vı̑včək, -čka, m. dem. 1. vivek; das Garnwindhölzchen: z vivčkom se navija nit na klobček, Burg. (Rok.), Ig (Dol.).
  60. 2. vı̑vək, -vka, m. der Kiebitz (vanellus cristatus), Cig., Ravn.- M., Erj. (Ž.).
  61. vívən, -vna, adj. biegsam, Jan.- Cig., M.
  62. vı̑vnik, m. = zveženj, ki se nosi na cvetno nedeljo v cerkev, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  63. vívolica, f. = vivola, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  64. víza, f. der Hausen (accipenser huso), Guts.- Cig., Jan., Mur., Mik., Erj. (Ž.).
  65. vizīta, f. obisk, poset, die Visite.
  66. vizītən, -tna, adj. Visiten-.
  67. vizītnica, f. die Visitkarte, nk.
  68. vı̑zji, adj. Hausen-, Cig., Jan.; v. mehur, die Hausenblase, Cig., Jan.; ( prim. ribji klej).
  69. vīzmut, m. = bizmut, der Wismut.
  70. vízovina, f. das Hausenfleisch, Mur., Jan.
  71. vı̑ža, f. 1) = način, die Weise; — 2) die Sangweise, die Melodie; — iz nem. Weise.
  72. vížale, f. pl. Stelzen, Kr.- Valj. (Rad).
  73. vı̑žati, -am, vb. impf. = voditi, ravnati; — iz nem. weisen.
  74. vížəł, -žla, m. der Spürhund (canis sagax), Habd., C., Erj. (Ž.).
  75. vklàd, -kláda, m. die Einlegung, die Einlage, der Einsatz (in eine Casse), Cig.
  76. vklȃda, f. 1) die Ladung ( z. B. des Schiffes), Cig.; metali so vklado v morje, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Grundmauer, der Grund, C., M.
  77. vkladalíšče, n. prostor, kjer se kaj vklada, der Einladeplatz, DZ.; ( das Magazin, Levst. [Nauk]).
  78. vkladȃłnik, m. die Baumruthe, welche in die Fuge des Garnbaumes passt, um das Ende der Kettenfäden daran zu befestigen, Cig.
  79. vklȃdək, -dka, m. die Einlage, das Zwischenstück, Jan. (H.).
  80. vklȃdən, -dna, adj. vkladni kamen, der Grundstein, C., ZgD.; — prim. vklada 2).
  81. vkláditi, -im, vb. pf. = v klado dejati, in den Stock spannen, C.; — prim. klada 3).
  82. vkléniti, vklę́nem, vb. pf. v. koga, jemandem Ketten, Fesseln anlegen, ihn einfesseln; vklenjenega so peljali, gnali v mesto; — v. vola v jarem, den Ochsen in das Joch spannen.
  83. vklę́njenəc, -nca, m. der Gefesselte, Cig., C.
  84. vklę̑pe, f. pl. die Fesseln, Cig.
  85. vklę̑pnica, f. die Fessel: ročna v., Cv.
  86. vklę̑pnik, m. die Fessel, Jan.; na levi roki so mu viseli ostanki železnega vklepnika, Jurč.
  87. vkljùb, adv. et praep. c. dat. zum Trotze, trotz; komu vkljub delati; vkljub vsem storjenim obljubam.
  88. vknjiževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vknjižiti; ins Buch eintragen, intabulieren, Cig., Jan., nk.
  89. vknjiževȃvəc, -vca, m. = kdor vknjižuje: der Ingrossator, Jan.
  90. vknjížiti, -knjı̑žim, vb. pf. in das Buch eintragen, verbuchen, intabulieren, Cig., Jan., nk.
  91. vknjižljìv, -íva, adj. = za vknjižbo pripraven, intabulationsfähig, Cig., Jan.
  92. vknjižnína, f. die Intabulationstaxe, Cig., Jan.
  93. vkóniti, -kǫ́nim, vb. pf. hineinstecken (von spitzigen Dingen), M.
  94. vkópati, -kǫ́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. hineingraben, eingrabend befestigen: hiša ni dobro vkopana, das Haus hat keinen Grund, Cig.; stoji, kakor bi mu bile noge vkopane, er steht wie gebannt, Cig.
  95. vkováti, -kújem, vb. pf. in Fesseln schmieden, einschmieden: v. tatu, Cig.; — v zlato, srebro v., in Gold, Silber einfassen, Cig., Jan., nk.
  96. vkúhati, -kȗham, vb. pf. kochend einmachen: sadje v., Obst einmachen, Cig.
  97. vkùp, adv. zusammen; v. dejati; v. potovati; vsi v., alle insgesammt; vse v., alles miteinander.
  98. vkȗpe, adv. ( t. j. v kupe) = vkup, zusammen, Trub., Dalm., Krelj, nk.; v. letati, Notr.
  99. vkúpən, -pna, adj. gemeinschaftlich, Cig. (T.), nk.; vkupno blago, das Gemeingut, Cig.; — Gesammt-: vkupna vrednost, der Gesammtwert, DZ.; vkupni učinek, die Gesammtwirkung, Cig.
  100. vláča, f. die Schleife, DZ.; — vlače, f. pl. ein kleiner, plumper Schlitten, Lasten darauf fortzuschaffen, Notr.- Cig.

   73.639 73.739 73.839 73.939 74.039 74.139 74.239 74.339 74.439 74.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA