Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (74.039-74.138)

  1. vihodráti, -ȃm, vb. impf. stürmen, stürmisch handeln, C.
  2. vı̑hra, f. 1) = vihar, der Sturmwind, der Sturm, Cig., Jan., Vrt., Dol.; — v nagli vihri, in der Hast, Jurč.; — vihro so imeli, sie hatten einen Auftritt, vzhŠt.; — 2) = vihrav človek: ti vihra ti! Dol., vzhŠt.; — 3) der Wirbel am Kopfe, C.
  3. vihrȃnje, n. das Flattern; — das Stürmen.
  4. vihráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern; zastava vihra; s perutnicami po zraku v.; — sich ungestüm bewegen, mit Hast etwas thun; kam vihraš? wohin stürmst du? — od jeze v., toben, Cig.; — obenhin thun, schleudern, schleuderisch arbeiten; — 2) schnell aufschießen u. lose wachsen (von Pflanzen): zelje vihra, Cig., Dol.; — 3) schränken: žago v., Cig.; koso v., die Schneide der Sense verbiegen, C., Dol.
  5. vihràv, -áva, adj. 1) stürmisch, ungestüm, hastig; vihrav človek; vihravo delati, t. j. naglo pa površno; — 2) vihravo zelje, das Flatterkraut, Cig.
  6. vihrȃvka, f. vihrava ženska, Cig., Jan.
  7. vihrẹ́ti, -ím, vb. impf. = vihrati, stürmen: sovražnik vihri, C.; vihreč, stürmisch, C.
  8. vı̑hrica, f. dem. vihra, Let., Bes.- C.
  9. vihrìv, -íva, adj. stürmisch, ungestüm, C.
  10. vihrovı̑t, adj. stürmisch: vihrovito morje, Levst. (Zb. sp.).
  11. vı̑hta, f. = nevihta, der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Cig., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.
  12. víhtəlj, -tlja, (-təljna), m. = 2. veha 1), ein abstehendes Krautblatt, Cig.; — ein Kohlhaupt, das sich nicht gehörig schließen will, Cig.
  13. vı̑htən, -tna, adj. stürmisch, C.
  14. vihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schwingen; meč v.
  15. vihtíti, -ím, vb. impf. = vihteti, Dict.; Vihtil je bridki meč, Str.; — v. se nad kom, sich jemandem gegenüber wichtig machen, Levst. (Rok.).
  16. vijáč, m. = jama, kjer se voda steka, posebno v vinogradih, Dol.
  17. vijáča, f. 1) = vega, die verbogene Fläche ( z. B. wenn ein Brett sich wirft), C.; — 2) = štritof 3), C.
  18. vijȃčnica, f. = voda, ki se steka po jamah v vinogradih, Dol.; — prim. vijač.
  19. viják, m. die Schraube, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.; ladja na v., der Schraubendampfer, DZ.
  20. víjanje, n. das Heulen, Habd.- Mik.
  21. vijátina, f. = pletenina: košek, verbas ali druga v., Vod. (Izb. sp.).
  22. vijeglȃvka, f. der Wendehals (junx torquilla), (vijogl-) Cig., Jan., ogr.- Mik., C., Erj. (Z.), Levst. (Nauk).
  23. viję́nəc, -nca, m. = venec, Jap. (Sv. p.), Škrinj., Valj. (Rad).
  24. vijǫ̑la, f. = vijolica, Guts., Mur., Cig., Jan.
  25. vijǫ̑lica, f. das Veilchen; dišeča v., das Märzveilchen (viola odorata), rumene vijolice = šebenik, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.).
  26. vijúgavica, f. eine geschlängelte Linie, die Serpentine, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  27. vı̑k, m. = vika, Let., Bes.
  28. víka, f. das Geschrei, Mik., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  29. 1. víkanje, n. das Ihrzen.
  30. 2. víkanje, n. das Schreien, C.
  31. vikár, -rja, m. namestnik, der Vicar.
  32. 1. víkati, -kam, -čem, vb. impf. ihrzen; mlajši ljudje starejše vičejo.
  33. 2. víkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien, C., Levst. (M.), kajk.- Valj. (Rad).
  34. víkica, f. der Bergfink, der Mistfink (fringilla montifringilla), Mur., Jan.- Cig., Frey. (F.).
  35. víkniti, vı̑knem, vb. pf. aufschreien, rufen, LjZv., Vrt., Zora, SlN.
  36. vı̑kšati, -am, vb. impf. = višati, höher stellen, erhöhen.
  37. 1. víla, f. bajeslovno bitje (die Nymphe), Habd.- Mik., Cig., BlKr.- M., nk.
  38. 2. vīla, f. selski dvorec, die Villa.
  39. vilȃnka, f. die Meise (parus), M., C.
  40. viláš, m. = vol z vilastimi rogovi, BlKr.
  41. vilážati, -am, vb. impf. ad vilesti; herauskommen, Zilj., C.; solnce vilaža, die Sonne geht auf, C.; — prim. vilesti.
  42. víle, f. pl. die Gabel; gnojne, senene vile.
  43. vı̑lež, m. = rog (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa t. j. krava, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  44. vilẹ̑žaj, m. 1) der Aufgang der Sonne, des Mondes, C.; — 2) der Frühling (viležej), Rez.- Cig., Jan., C.; — 3) Ostern, C.
  45. vílice, f. pl. dem. vile; 1) die Gabel, die Essgabel; — glasbene v., die Stimmgabel, Cig. (T.); — 2) das Gabelbein ( zool.), Cig. (T.); — 3) die Rebenranke, Cig., C.; iti v vilice, Ranken treiben, ranken, Cig.; — šlo bode v vilice, es wird nichts daraus, C.; — 4) der Storchschnabel (geranium columbinum), Kras- Erj. (Torb.).
  46. víličar, -rja, m. der Essgabelmacher, Cig., Jan., C.
  47. víličenje, n. die Gabelung, die Bifurcation, Cig. (T.), Jes.
  48. víličišče, n. das Essgabelheft, C.
  49. víličnjak, m. das Essgabelbehältnis, Mur.
  50. vílinji, adj. = vilinski, Jan. (H.).
  51. vílišče, n. der Stiel einer Heugabel, Mistgabel u. dgl., Cig.
  52. vı̑lja, f. die Vigilie: velikonočna v., der Osterabend, Cig.; — das Todtenamt, Štrek.; nav. pl. vilje, die Vigilien, das Todtenamt, V.-Cig.; — prim. bilje.
  53. vı̑łnik, m. ein Zweig, der zur Heugabel taugt, V.-Cig.; — der Stiel der Mistgabel, Dol.
  54. vilovína, f. neka bolezen: der Weichselzopf (plica polonica), kajk.- Cig.
  55. vı̑mčək, -čka, m. 1) = vimence, Dol.; — 2) die Sockenblume (epimedium alpinum), C., Erj. (Torb.).
  56. vı̑mčič, m. 1) = vimence, Jan., C.; — 2) der Ölpresssack, C.; — 3) der Günsel (ajuga reptans), Lembah ( Št.)- Erj. (Torb.).
  57. víme, -ena, n. das Euter.
  58. vímence, n. dem. vime; das Euterchen.
  59. vímenci, m. pl. eine große weibliche Brust, C.
  60. vímenice, f. pl. die Kuhblattern, die Schutzblattern, Cig., C.
  61. vimenják, m. = mušnik, das Breitkölbchen (platanthera), C.
  62. vímič, m. das Euterchen, C.
  63. vìn, adv. = vendar, doch: to pa vin ne bo res, Dol.- Levst. (M.).
  64. 2. vı̑nar, -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.- Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.
  65. 1. vı̑nək, -nka, m. der Bug, die Krümmung, Jan., C., Valj. (Rad); v vinke tekati = sem in tja tekati, C.; — der Umweg, Guts.- Cig., Jan.; — der Umschweif, der Kunstgriff, Cig., Jan., C.; — prim. ovinek.
  66. 2. vı̑nək, -nka, m. 1) die Weingrille, V.-Cig.; — 2) ženiti se na sam vinek ( t. j. na sam vinograd), Levst. (Zb. sp.).
  67. vìni, conj. ( adv.) = vendar, doch: ali ti si vini moj glas uslišal, Trub.; da so vini otroci božji, Trub.; ali ste vini ("bini") prišli? Zilj.- Jarn. (Rok.).
  68. viníca, f. 1) der Weinkeller, C.; — 2) vínica, neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — die Weinbirne, die Mostbirne, Jarn.- M., Jan., C., Burg. (Rok.), Gor.
  69. vinı̑čje, n. coll. 1) wilde Weinreben, M., Valj. (Rad); — 2) die Rebenschösslinge, die abgeschnitten werden, das Rebenholz, ogr.- C.
  70. vinı̑čka, f. der Rebensprössling, ogr.- C.
  71. viníka, f. 1) die wilde Weinrebe (vitis labrusca); — 2) der Rebenschössling, die Rebe, Goriš., ogr.- C.; — 3) neko jabolko, C.
  72. vı̑njačək, -čka, m. dem. vinjak; das Rebenmesser, Cig.
  73. vı̑njačišče, n. der Rebenmesserschaft, C.
  74. vı̑njak, m. 1) das krumme Rebenmesser; — = klestilnik, das am Ende gekrümmte Astmesser, jvzhŠt.; — 2) vinják, der Winzer, Habd.- Mik.
  75. vı̑njen, adj. berauscht, trunken; — iz: vinən.
  76. vı̑njenəc, -nca, m. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Koborid- Erj. (Torb.).
  77. vinjēta, f. sličica služeča v okras, die Vignette.
  78. vı̑nkati, -am, vb. impf. herumschweifen, C., Z.; = v. se, V.-Cig.; — prim. 1. vinek.
  79. vínọ, n. der Wein; suho v., purer Wein; tudi: der Strohwein, C.; — samodelsko vino, der Kunstwein, Dol.- Levst. (Nauk); = samodelno v., DZ.; = delano vino; ni vina brez pelina = kein Feuer ohne Rauch, Cig.; žgano vino = žganje, der Brantwein.
  80. vinǫ́gradar, -rja, m. der Weingärtner, Cig., C.; zapriseženi vinogradarji, Rec.
  81. vinǫ́gradnik, m. der Weingärtner, der Winzer, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — der Weingartenbesitzer, nk.
  82. vinǫ́gradščina, f. die Weingartenfechsung, C., DZ.
  83. vinomę̑rəc, -rca, m. der Weinmesser, nk.
  84. vinǫ́raz, m. (pravilno nam. noraz), das Rebenmesser, Valj. (Rad).
  85. vinorę́ja, f., Mur.- Cig., Vrtov. (Vin.), pogl. vinarstvo, vinstvo.
  86. vinotǫ̑čnica, f. die Weinschenke, der Weinschank, C.
  87. vinotòk, -tǫ́ka, m. 1) der Monat October; — 2) der Schenkwirt, Erj. (Izb. sp.).
  88. vínov, adj. Wein-: vinova loza = vinska trta, Levst. (Zb. sp.).
  89. vínovlje, n. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Vrsno- Erj. (Torb.).
  90. vinožéljən, -ljna, adj. weinsüchtig, Cig.
  91. vínščak, m. 1) der Weinbauer, Jan., C., Jurč., LjZv., SlN., Dol.; — der Weinhändler, Cig., M.; — 2) der Weinstein, C.; — 3) der Monat October, C.
  92. vı̑ntati, -am, vb. impf. mittelst der Winde in die Höhe heben.
  93. violīna, f. = gosli, die Violine.
  94. violončēl, m. das Violoncell.
  95. 1. vı̑r, m. 1) die Quelle; ( pren.) vir vseh nadlog; — 2) der Wasserwirbel, Guts., Jarn., C., Mik.; ( prim. virij).
  96. 2. vı̑r, m. die große Ohreule, der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk); — prim. češ. vyr (istega pomena).
  97. viránjək, -njka, m. der Wasserwirbel, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Cig., Jan., C.
  98. vı̑rant, m. die Mauerraute (asplenium ruta muraria), Z.
  99. viranta, f. der Erdrauch (fumaria officinalis), Josch.
  100. vı̑rčək, -čka, m. dem. vir(ek); das Quellchen.

   73.539 73.639 73.739 73.839 73.939 74.039 74.139 74.239 74.339 74.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA