Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (73.739-73.838)

  1. velblodíca, f. die Kameelstute, Cig., Jan.
  2. velblodovína, f. 1) die Kameelshaut, Cig.; — 2) tkanina iz velblodove dlake, Vrt.
  3. 2. vele-, praef. ( adv.) sehr, hoch-, Groß-: velekrasen, velečastit, velemož, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  4. veleblagorǫ́dən, -dna, adj. hochwohlgeboren (v naslovih), nk.
  5. veledróbən, -bna, adj. sehr klein, winzig, Erj. (Min.).
  6. veledȗšje, n. = veledušnost, Jan. (H.).
  7. velegọ̑rje, n. das Hochgebirge, Erj. (Min.).
  8. velekljùn, -kljúna, m. velekljuni, die Großschnäbler (magnirostres), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  9. velẹ́łən, -łna, adj. velẹ̑łni naklon, die Befehlsart, der Imperativ, Levst. (Sl. Spr.).
  10. velẹ̑łnik, m. die Befehlsart, der Imperativ, Cig., Jan.
  11. velenják, m. za Duhovo prihranjena paša; kdor na Duhovo prvi na pašo prižene, sme na velenjaku pasti, Ščav.
  12. velẹ̑nje, n. der Befehl, Mur.; božje v., Danj. (Posv. p.).
  13. veleràd, -ráda, adj. sehr gern, Bes.
  14. velerı̑łəc, -łca, m. der Taubenschwanz o. Seekrautschwärmer (macroglossa stellatarum), Erj. (Ž.).
  15. veletę́htən, -tna, adj. überaus wichtig: veletehtno prerokovanje, Levst. (Zb. sp.).
  16. velẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) befehlen, auftragen, heißen; kaj pak Bog veli? Trub.; takovega Kristus ne veli, Trub.; Ta veli mi: poj sonete, Preš.; treba delati, kakor veli dvorni dekret, Levst. (Nauk); — tudi: vb. pf., Mur., nk., Mrliča djati v grob vele, Preš.; Krpan veli urno pognati, Levst. (Zb. sp.); — 2) sagen, ogr.- kajk.- Valj. (Rad), BlKr., jvzhŠt.; velijo = pravijo, man sagt, es heißt, BlKr., jvzhŠt.; kaj ti veli? was sagt er dir? BlKr., jvzhŠt.
  17. veletòk, -tǫ́ka, m. der Strom, Jes.
  18. veleùm, -úma, m. das Genie, Cig. (T.), nk.
  19. veleȗmje, n. = veleumnost, Jan. (H.).
  20. velẹ́vanje, n. das Befehlen, das Heißen.
  21. velẹ́vati, -am, vb. impf. befehlen, heißen; stori, kar ti velevam, Rog.- Valj. (Rad); drugim dobro delati nam veleva, Ravn.- Valj. (Rad); Horaci dulce et utile veleva, Preš.; Svet' Gregor veleva Kožuhe kupit', Npes.-K.
  22. velevážən, -žna, adj. sehr wichtig, nk.
  23. velẹ̑vək, -vka, m. der Befehl, das Geheiß, Mur., Cig.
  24. velezanimìv, -íva, adj. hochinteressant, nk.
  25. velí, adv. = pravijo, man sagt, C., vzhŠt.
  26. veličȃłnik, m. das Vergrößerungsglas, Cig.
  27. velı̑čanje, n. 1) die Verherrlichung, Cig.; — 2) das Prangen, der Übermuth, Cig., Vrt.
  28. velı̑čati, -am, vb. impf. 1) vergrößern, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; — 2) erheben, verherrlichen, Cig., Jan.; duša moja veliča Gospoda, Krelj; — 3) hochschätzen, V.-Cig.; — 4) v. se, großthun, prahlen: v. se s čim, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt., Notr.; — 5) v. koga, jemandem viel zu schaffen geben, ihn belästigen, C.; delo me veliča, C.
  29. veličȃva, f. die Größe, die Majestät, die Erhabenheit, Jan., C.; nebeška v., C.
  30. velíčən, -čna, adj. großartig, herrlich, Cig. (T.), C., Mik.; velična čudesa, Krelj.
  31. veličevȃnje, n. das Prunken, Jan. (H.).
  32. velíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) = veličati 2), erheben, preisen, Cig., Jan., M.; — 2) v. se, großthun, prahlen, C., Notr.
  33. velı̑čje, n. die Großartigkeit, Cig. (T.); — die Majestät, Cig., Jan.
  34. velı̑čka, f. der Frühling, die Osterzeit, Marenberg, Luče ( Št.)- C., nad Mariborom- SlGosp.; — prim. vlička, valička.
  35. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
  36. velikáčenje, n. die Großthuerei, Zv., Bes., SlN.
  37. velikȃn, m. ein großer Mensch, der Riese.
  38. velikána, f. 1) die Riesin, Jan.; — 2) das Straußgras (agrostis), C.
  39. velikȃnka, f. die Riesin, Mur., Cig., Jan.
  40. velíkọkaj, pron. = mnogokaj, gar vieles, Kres.
  41. velikoknę̑žji, adj. großfürstlich, Jan.
  42. velíkọkrat, adv. vielmals, oft.
  43. velikolẹ́pən, -pna, adj. prächtig, Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  44. velikolẹ̑pje, n. die Pracht, Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  45. vę̑likoma, adv. größtentheils, C.; oft, C.
  46. velikomȃšnjak, m. der Monat August, C., kajk.- Valj. (Rad).
  47. velikomẹščàn, -ána, m. der Großstädter, Cig., Jan., nk.
  48. velikomǫ̑štvọ, n. das Vielvermögen, kajk.- Valj. (Rad).
  49. velikonóčən, -čna, adj. Oster-, österlich.
  50. velikonóčnica, f. 1) das Ostermahl, Cig., Jan.; velikonočnico jesti, das Ostermahl halten, V.-Cig.; — 2) das Osterlied, Mur.; — 3) die Küchenschelle, das Windröschen (anemone pulsatilla), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.); — = pljučnica 2), das Lungenkraut, Strp.
  51. velikoobẹ́tən, -tna, adj. vielversprechend, Ravn.- C.
  52. velikošọ̑ləc, -lca, m. = visokošolec, LjZv.
  53. velikoùh, -úha, m. ein großohriger Mensch, C.
  54. velikovẹ̑dəc, -dca, m. der Vielwisser, Nov.- C.
  55. velíkovən, -vna, adj. groß: velikovne nadloge, Guts. (Res.)- Mik.
  56. velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).
  57. vélikšən, -šna, adj. ziemlich groß: pes je že v., Kr.
  58. velják, m. ein angesehener Mann, der Magnat; ljuba gospoda, to je, vi veljaki! Dalm.; oblastniki in veljaki, Trub.; cerkovni veljaki, die Prälaten der Kirche, Krelj; — der Machthaber, Nov.; — die Autorität, Levst. (Močv.).
  59. veljalíšče, n. das Geltungsgebiet, DZ.
  60. veljȃnje, n. die Geltung; — das Ansehen, Mur., C.; biti pri ljudeh v veljanju, C.; gospod ne bo na obenega človeka veljanje gledal, Dalm.; velikega veljanja, von großem Werte, Bas.
  61. veljȃštvọ, n. das Magnatenthum, Cig., nk.
  62. veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
  63. veljȃva, f. 1) die Geltung; — das Ansehen; nima nič veljave pri ljudeh; — 2) die Währung, Cig., Jan., nk.; pet goldinarjev avstrijske veljave, nk.
  64. veljávən, -vna, adj. 1) giltig, in Geltung; — 2) ansehnlich, angesehen, einflussreich.
  65. veljȃvnik, m. veljaven mož, angesehener Mann, C., ZgD., Zora.
  66. vèlje, adv. = vadlje, sogleich, Mik., BlKr.
  67. vèljek, adv. = velje, vadlje, sogleich, Mik.
  68. vèljen, adv. = velje, vadlje, sogleich, C.
  69. velmož, m. = veljak, nk.; — prim. stsl. velьmoža.
  70. vẹ̑łnica, f. 1) die Wurfschaufel zum Worfeln des Getreides; z velnico si posojuje pa z žlico vračuje, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) die Bachbunge (veronica beccabunga), Cig., Medv. (Rok.).
  71. vẹ̑łnik, m. die Getreidereinigungsmaschine, Goriš.- Štrek. (Let.), Kr., Št.
  72. velǫ́vər, -vra, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  73. 1. və̀n, adv. = vun, hinaus, Cig., Jan., nk.
  74. 2. vẹ̀n, adv. doch, C.; to pa ven ne bo res, Dol.- Levst. (M.); — ja, Npes.-Vraz, vzhŠt.; ven pridem, ich komme ja, M.; — nam. vem; prim. vedeti.
  75. venȃlnica, f. kar pri planinskem skupnem gospodarstvu ostane mleka črez mezdo (80 liber), gre v "venalnico", (od it. venale, käuflich), na Bolškem- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
  76. vẹ̑nčanje, n. das Bekränzen, die Bekränzung, Mur., Cig., nk.; — die Krönung, Mur., Jan., nk.
  77. vẹ̑nčati, -am, vb. impf. bekränzen, Mur., Cig., Jan., nk.; — krönen, Guts., Mur., Jan., nk.
  78. vẹ́nčək, -čka, m. dem. venec, das Kränzchen, Mur., Cig., Jan., nk.
  79. vẹ́nčən, adj. Kranz-, Kronen-: venčna kost, das Kronenbein, Bleiw.- Cig.
  80. vẹ́nčič, m. dem. venec; das Kränzchen, Guts., Jan., M.
  81. vẹ̀nda, adv. 1) wahrscheinlich, C., Rib.- Škrab. (Cv.); — vielleicht, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) = 2. ven, ja, doch, ogr.- C.
  82. vẹ̀ndar, conj. 1) dennoch; = v. le; dasi — vendar, obgleich — dennoch; — doch; bodi vendar pameten! — 2) adv. = venda 1), vzhŠt.- Mik.; — iz: vem da že, Mik.; prim. Škrab. (Cv. I. 6.).
  83. vẹ̀ndər, conj. = vendar, Levst. (Nauk), Cv.
  84. vendríca, f. = mendrica, die Weinraute (ruta graveolens), vzhŠt.; ( prim. vendrut, vendrit, ogr.- C.; iz nem. "Weinraute").
  85. vẹ́nəc, -nca, m. 1) der Kranz; vence plesti; — venec čebule; — rožni v., der Rosenkranz, das Paternoster; — 2) die Krone; — zobov v., die Zahnkrone, Erj. (Som.); — 3) pl. venci, das Gesimse, C.
  86. vẹ̑nək, -nka, m. das Kränzchen, Valj. (Rad).
  87. vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče- Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.
  88. vę́niti, -nem, vb. impf. welken; travica od solnca sehne, od zime vene, ogr.- Valj. (Rad); — trocken werden (vom Erdboden), C.
  89. vę́no, adv. = vedno, C., Mik.; veno in veno popija, er sauft immerfort, M.
  90. vę́ntanje, n. das Abwehren: bolehali so, pa zmerno življenje in modro ventanje jim je pomagalo težave prenašati, Slom.
  91. 1. vę́ntati, -am, vb. pf. 1) abwehren, Mur., Fr.- C., Ravn.; v. si lakoto, Ravn.; vodi smo ventali (= ubranili, da ni nič preplavila), Tolm.; — 2) Abhilfe schaffen: bo že kako vental, Ravn.; — prim. nem. abwenden (?), C.
  92. ventíti, -ím, vb. impf. hudo v. proti komu, jemandem scharf entgegentreten, Rib.
  93. ventováti, -ȗjem, vb. impf. abwehren: ker je lakoto in žejo do resnice in do dobrosti v nas dejal, ji ne bo hotel ventovati, Ravn.; — abhelfen, Mur.
  94. vę̑pər, -pra, m. der Eber (sus aper), Erj. (Ž.), Jurč. (Tug.); — po drugih slov. jezikih.
  95. vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.- Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.
  96. verẹ́ja, f. 1) die Thürpfoste (bei einem hölzernen Hofthor), Cig., Jan., C.; velika in mala v., die Pfoste, an welcher die Thüre hängt und diejenige, an welche sie anschlägt, Cig.; — 2) der Zaunpfahl mit Löchern, in welche Latten gesteckt werden, Cig., Kranj- M., C., Z., Mik., Gor.; Čuk sedi na veji, Sova na vereji, Npes. ( Kr.)- Valj. (Rad); — 3) der Pflock am Brückenjoche, Z., Gor.- Burg. (Rok.); — 4) pl. vereje, die Kesselkette, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  97. vę́rən, -rna, m. = verij, tolmun, globočina v vodi, Ipavski sv. Križ- Erj. (Torb.).
  98. vę́rən, -rna, adj. 1) gläubig; verno ljudstvo; — 2) treu, Cig., Jan., nk.; — 3) aufmerksam: verna služba, Burg.; verno gledati, aufmerksam ansehen; gledal ji je verno v obraz, Erj. (Izb. sp.); verno poslušati koga, jemanden aufmerksam, andächtig anhören.
  99. veríga, f. 1) die Kette, Mur., Kras- Cig., Jan., nk., Dol.; — 2) der Kettenring, das Kettenglied, V. ( Rib.)- Cig., C., Ig (Dol.); — 3) die Thürklammer, die Thürnarbe, die Anlege hinter dem Vorlegeschlosse, Mur., C.; — 4) der Schlossriegel, der Thürschieber, C.; — 5) der Weinpressriegel (ein Weinpresspflock, der auf die Treber drückt), vzhŠt.- C.
  100. veríle, f. pl. hlodi, v katerih se žagi pri žaganju jarem gori in doli pomika, Poh.

   73.239 73.339 73.439 73.539 73.639 73.739 73.839 73.939 74.039 74.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA