Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (73.639-73.738)

  1. vẹ́domica, f. = vešča, die Vielwisserin, C.
  2. vẹ́domka, f. die Vielwisserin, ein gescheites Frauenzimmer, C.
  3. vẹdovı̑n, m. der Vielwisser, der Zauberer, Dol.- Mik.
  4. vẹdovína, m. 1) der Wahrsager, Habd.- Mik., C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Gespenst, C.; — 3) f. die Kunde: vedovino imeti, wissen, benachrichtigt sein, C.
  5. vẹdožéljən, -ljna, adj. wissbegierig, V.-Cig., Jan., nk.
  6. vẹ́dra, f. = vedro, das Schaff, der Eimer, Mur.; okovana vedra, Npes.-Vraz.
  7. vẹ́drce, n. dem. vedro; das Eimerchen; ein kleiner Schöpfeimer, Kr.
  8. vẹ́drčəce, n. dem. vedrce; das Eimerchen, M.
  9. vẹdríca, f. das Wasserschaff, Guts.- Cig., Jan., C., Poh., Kor.; der Schöpfeimer ( z. B. bei Cisternen), Dol.
  10. vedrilíšče, n. mesto, kjer kdo vedri, Fr.- C.; — prim. vedriti 2).
  11. vedrílọ, n. das Erheiterungsmittel, Let.; — die Erheiterung, ZgD.
  12. vedrína, f. die Heitre, Mur., Cig., Jan.; solnce na vedrini vzhaja, die Sonne geht bei heiterem Wetter auf, vzhŠt.- Kres; — na vedrini, unter freiem Himmel, C.
  13. vedríti, -ím, vb. impf. 1) aufheitern, Cig., Jan.; — v. se, sich aufheitern: že se vedri; nebo se vedri; — heiter stimmen, erheitern, Cig., Jan.; one same nam glave vedre, Preš.; — 2) = kje pod streho čakati, da neha dež; — 3) vedri me = mudim se, ko čakam, da bi nehal dež, Mik.
  14. vẹ́drn, adj. Eimer-; vẹ̑drni sodček, das Eimerfässchen.
  15. 1. vẹ̑drnica, f. das Eimerfass, Cig.
  16. 2. vę̑drnica, f. der Regenbogen, Jan.; (ker mislijo, da mavrica "vedri" ali dela lepo vreme); Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  17. vẹ̑drnik, *** m. prostor ali stalo (klop) v kuhinji, kjer stoje vodni kebli, M., C., Žabče ( Tolm.), Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
  18. 1. vedrnják, m. der Westwind, C., Let.
  19. vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.- Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  20. vẹ́droma, adv. eimerweise, Cig.
  21. vedróta, f. regenloses Wetter, M.
  22. vẹ̑g, vẹ́ga, adj. 1) = vegast, C., Z., UčT.; — 2) unähnlich: kako sta si vega! Gornja Savinska dol.
  23. 1. vẹ́ga, f. die Schiefe, die Neigung, Mur., Cig., C., Met., Nov.
  24. 2. vę́ga, f. der Laubfrosch, Št.- Mur., Jan., C.
  25. vẹ́galica, f. das Schwanken: na vegalici biti: unsicher, schwankend sein: vsa stvar je še na vegalici, Erj. (Torb.).
  26. vẹ́ganje, n. das Schwanken, Zv.
  27. 1. vẹ́gati, -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.- Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče- Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Rihenberk- Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.
  28. 2. vę́gati, -am, vb. impf. quaken (von Laubfröschen), Mur., vzhŠt.- C.
  29. vẹ́gav, adj. 1) = vegast, uneben, Jan.; — 2) unentschlossen, Jan.
  30. vę́gavica, f. = 2. vega, der Laubfrosch, Št.- Mur.
  31. vegetácija, f. rast, die Vegetation.
  32. vẹgljàt, -áta, adj. = vegast: v. obroč, C.
  33. vẹ́gljav, adj. = vegast, Št.- Cig., C.
  34. vẹ́grati, -am, vb. impf. 1) v. denar, eine Geldmünze abschlagen, ihren Wert vermindern, C.; — 2) außer Brauch setzen, abstellen: denar, praznik v., zapŠt.- C.
  35. 1. vẹ́ha, f. 1) der Spund, der Spundzapfen; — das Spundloch; — 2) ein Zapfen bei den Maurern, der Döbel, Cig.; — 3) die Schleuse, Z., Notr.
  36. 2. vẹ́ha, f. 1) das wegstehende Krautblatt, das nicht einen Bestandtheil des Krautkopfes bildet; — 2) ein breitkrämpiger Hut: širokokrajna v., Str.; — ein Filter aus Filz, Rib., Notr.; — 3) das Wirtshauszeichen, C.; — 4) der Schmetterling, Celovška ok.; bes. der Nachtschmetterling, Lašče- Levst. (Rok.); — 5) ein unbeständiger Mensch, ein nicht fester Charakter: prava veha je, vsak ga pregovori, Gor.; Zbali so se, vehe, zbali! Levst. (Zb. sp.).
  37. vẹ́hati, -am, vb. impf. 1) wehen, Jan., C.; veter veha, Trub.; — 2) schwanken, Jan., C.; pijan je bil, da je kar vehal, Dol.
  38. vẹ́hav, adj. = vehast, schwankend, schwach, C.
  39. vẹ́havəc, -vca, m. der Schwankende, der Unentschlossene, Nov.
  40. vẹ́hət, -hta, m. das Büschel: vehet sena, Habd.- Mik., C., Erj. (Torb.); v. goreče slame, LjZv.; véhət, Valj. (Rad); — der Strohwisch, Hal.- C.
  41. 1. vẹ́hica, f. dem. 1. veha; der Spund, Jan.
  42. 2. vẹ̑hica, f. das Augenlid, Št.- Cig.; spodnje vehice, Pjk. (Črt.); — prim. 2. vejica.
  43. vẹhljáti, -ȃm, vb. impf. 1) wehen, C.; — 2) schwanken, Mur., Jan.; — vor Schwäche wanken, C., Št.; ptič gre in vehlja, C.
  44. vẹ́hljav, adj. 1) schwankend, Mur., Jan.; — schwach, Guts.- Cig., Mur., C., Št.; — 2) leer, C.; [ prim. vehast 4)]; — 3) wankelmüthig, Jan.
  45. vẹ́hljavəc, -vca, m. ein schwacher Mensch, C.
  46. vę́hniti, vę̑hnem, vb. impf. 1) verwelken, Jarn., Mur., Jan., C., ogr.- Mik., BlKr.- DSv.; ("vejhnem" ogr.- Valj.); — 2) schwach werden, C.
  47. vẹ́hovje, n. coll. Krautblätter: kapusovo vehovje, Kres.
  48. vẹ́htəlj, -tlja, m. das Büschel ( v. Stroh, Haaren), C.; — der Krautschössling, M.
  49. vẹ́htən, -tna, adj. 1) biegsam, C.; — 2) flink, hurtig, C.
  50. vę́htər, -tra, m. neka priprava, v kateri sir suše, kajk.- Valj. (Rad); — prim. vehtra.
  51. vẹ́htiti, -im, vb. impf. 1) krümmen, C.; — 2) drehen, v. se, sich drehen, Z.; — schwingen, C.; — schnellen, Z.
  52. vę̑htra, f. 1) die Schilfmatte, Pohl., Mur., Jan.; ličnata v., C.; — 2) die Wanne, Pohl., Mur., Št.- Cig.; die Butte, Jan.; Pehtrababa v rokah drži ali zlato ročko ali vehtro, Trst. ( Glas.); — prim. vehter.
  53. vẹhúlja, f. 1) = vehuta 1), ein loser Kohlkopf, Notr.- Z., C.; — 2) ein schwaches, wankendes Weib, Z.
  54. vẹhȗra, f. = vehast klobuk, ein schlechter Hut mit breiter, schwankender Krämpe, Glas.
  55. vẹhúta, f. 1) kapusova rastlina, ki se neče v glavo stisniti in utrditi, Vrsno- Erj. (Torb.); — 2) ein schwacher Baum, Mensch u. dgl., C.
  56. 1. vẹ̑ja, f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.- C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) ( das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, ob spodnji Dravi- C., Valj. [Rad]).
  57. 2. vẹ̑ja, f. das Augenlid, Erj. (Som.); toliko ni miren, kar veja k veji udari, Valj. (Rad); — die Wimper, Cig., Jan., C.; njega očes veje človeške otroke pobirajo, Trub. (Psal.); — koren: vid-, Mik. (Et.).
  58. vẹjáča, f. die Getreidewurfschaufel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., vzhŠt.
  59. vẹ̑janje, n. 1) das Getreideworfeln; — 2) das Wehen: v. vetra, C.
  60. vẹjàt, -áta, adj. ästig, zweigig, Mur., Cig.; vejato drevo, Dict.
  61. vẹjȃtəv, -tve, f. das Worfeln (des Getreides), C.
  62. vẹ̑jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) v. žito, das Getreide worfeln, auswinden; — 2) wehen, Jarn., Levst. (Sl. Spr.); pridi jug in vejaj skozi moj vrt! Dalm.; veja ino piha na vseh straneh, Trub.; veter veje s snegom, burja je vejala s snegom, Dol.
  63. vẹ̑javica, f. das Schneegestöber, C.
  64. vẹ̑jčica, f. dem. vejka; das Ästchen.
  65. vẹ̑je, n. coll. 1) die Äste, das Gezweige, Trub., Krelj, Dalm., Dol., Gor.; — 2) ( das Laub, ob spodnji Dravi- C.).
  66. vẹjevína, f. coll. das Astwerk, das Gezweige, Cig., C.
  67. vẹjevı̑t, adj. ästig, astreich, Jan.
  68. vẹję̑vje, n. coll. das Astwerk, das Gezweige.
  69. 1. vẹ̑jica, f. dem. 1. veja; 1) das Ästchen, das Zweiglein; — 2) der Beistrich, Cig., Jan., nk.
  70. vẹ̑jičica, f. dem. 1. vejica; das Zweiglein.
  71. vẹ̑jičje, n. coll. kleines Gezweige, Mur.
  72. vẹ̑jička, f. dem. 1. vejica; ein kleines Zweiglein, Mur.
  73. vẹ̑jina, f. ein Ast als Wirtshauszeichen, Svet. (Rok.).
  74. vẹ̑jka, f. dem. 1. veja; das Zweiglein, ogr.- C., Mik.
  75. vẹ̑jnat, adj. zweigig, voll Äste.
  76. vẹ̑jnatən, -tna, adj. = vejnat: vejnatni grah, eine besondere Art Fisolen o. Erbsen, C.
  77. 1. vẹ̑jnik, m. 1) das am Ende gekrümmte Astmesser, Mur., Cig., C., Dol., Poh.; — 2) = zveženj vej s še zelenim perjem, katero je posušeno ovcam in kozam v pičo po zimi; — der Laubbuschen, in den Weingärten zur Düngung verwendet, Mur.; — vejniki, das Faschinenwerk, BlKr.- Cig.; — der Palmbusch, Črni Vrh ( Notr.); — 3) vẹjník, der Laubfrosch (hyla arborea), Frey. (F.).
  78. vẹ̑jnikar, -rja, m. hrast, od katerega vej delajo vejnike, Gor.
  79. vẹ̑jnjak, m. = 1. vejnik 1) in 2), Lašče- Levst. (Rok.).
  80. 1. vę̑k, m. das Geschrei, lautes Weinen, der Jammer, Mur., Cig., M., C., Polj.; velik vek bo po vsem Egiptu, Ravn.; vek zagnati, zu schreien anfangen, M.; veliko veka, malo teka = viel Geschrei, wenig Wolle, Z.
  81. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
  82. vẹ́ka, f. 1) der Deckel, Jan., Mik.; — der Ofendeckel, Mur., Jan., C., Vest.; — 2) die Fallthüre, Jan., Mik.; — 3) die Fassbodendaube, C., jvzhŠt.; — 4) der Mantelkragen, C.; — 5) das Augenlid, Mik.
  83. vekáč, m. der Schreier.
  84. vekálọ, n. der Schreier, der Schreihals, Cig.
  85. vę́kanje, n. lautes Weinen, das Schreien; tudi: vekȃnje.
  86. vę́kati, -kam, -čem, vb. impf. laut weinen, jammern, schreien; Vsi tarnajo, zdihavajo, Solzice toč'jo, vekajo, Npes.-K.; silno so jokali in vekali, Jap. (Sv. p.); Tam dekle že vse večejo, Npes.-Schein.
  87. vekàv, -áva, adj. 1) schreierisch, weinerlich, Cig.; vekavo dete, Cig.; — 2) schreiend, grell: vekava barva, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  88. vẹkivẹ̑čən, -čna, adj. = vekovečen, Mur., ogr.- M.; vekivečna voza (vuza), lebenslängliche Haft, kajk.- SlN.
  89. vẹ́kọ, n. 1) = baba, der Druckdeckel bei der Presse, C.; — 2) das Augenlid, C., LjZv.; ( stsl.); — prim. veka 1).
  90. vẹ̑koma, adv. = vekomaj, Dalm., Kast., Jap.
  91. vẹkováti, -ȗjem, vb. impf. das Leben zubringen, Levst. (Zb. sp.).
  92. vẹkovítiti, -ı̑tim, vb. impf. verewigen, Bes.
  93. vekšáłən, -łna, adj. Vergrößerungs-, vergrößernd, Jan.
  94. vekšȃvka, f. das Vergrößerungswort, Jan.
  95. vę̑kši, adj. compar. = veči; — po vekšem, oberflächlich, C.; — najvekše, höchstens, C.
  96. vekšína, f. = večina, C.; — z vekšino (zvekšino) = z večine, größtentheils, meistens, Jan., C.
  97. vēl, m. der Schleier, Glas., LjZv.; — prim. it. velo.
  98. 1. vèł, vę́la, adj. welk; vele rože, velo listje; — velo telo, Jap.; velo lice, nk.; — verwaschen, nicht markig, Cig. (T.); — schwach, C.; — faul, C.
  99. 2. vę̑l(i), vę̑la, adj. = velik: veli hrast, vela hiša, Tolm.- Glas., Bohinj ( Gor.).
  100. velblòd, -blǫ́da, m. das Kameel, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; — po drugih slov. jezikih.

   73.139 73.239 73.339 73.439 73.539 73.639 73.739 73.839 73.939 74.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA