Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (73.539-73.638)

  1. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — to se bo vdalo, das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
  2. vdẹjáti, vdẹ́ti, vdẹ́nem, vb. pf. hineinthun, hineinsetzen, hineinfügen; v. nit v šivanko, einfädeln; tudi: šivanko vdeti, Gor.- DSv.; v. nov zob v čeljust; vdeti vrata, die Thüre einhängen, Gor.- DSv.; — v. jo, es treffen, Jan., C.; — v. se, hineingerathen: otroci se dostikrat vdenejo mej klade, da ne morejo nikamor, Notr.; — v. se, in eine Klemme kommen, M.
  3. vdẹ̀ł, -dẹ́la, m. die Vorschuhung der Stiefel (Vorschub), Mur., Met.
  4. vdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) hineinmachen, einfügen, einfassen: v. kaj v zlato, v srebro, Cig.; einwirken: v. kaj v kako tkanino, Cig.; tudi: v. kaj s čim, n. pr. skrinja zaveze je bila z zlatom bogato vdelana, Burg.; — 2) škornje v., die Stiefel vorschuhen, Dol.; golenice že tolikokrat vdelane, Jurč.
  5. vdẹ́vanje, n. das Hineinthun.
  6. vdẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad vdejati, vdeti; — v. se v kako stvar = vtikati se vanjo, Kras- Erj. (Torb.).
  7. vdı̑h, m. 1) die Eingebung, Cig., Cig. (T.); — 2) die Einathmung, Erj. (Som.).
  8. vdihovȃnje, n. das Einhauchen, das Eingeben.
  9. vdı̑lj, adv. 1) nach der Länge, ogr.- C., Mik.; = vzdolž, ogr.- Raič ( Nkol.); ( praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.- Erj. (Torb.).
  10. vdı̑ljem, adv. nach der Länge hin, C.; die ganze Strecke hin: v. je cesta lepa, Buče ( Št.)- C.
  11. vdı̑ljən, -ljna, adj. lang, in die Länge gestreckt, vdiljna ulica, ogr.- C.
  12. vdı̑rati, -am, vb. impf. ad vdreti; 1) eindringen, M.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen.
  13. vdlẹ́titi, -im, vb. pf. = vdolbsti, einmeißeln, Cig.
  14. vdobič, m. der Name eines Vogels, Mur.; die Spierschwalbe (cypselus), Z.
  15. vdòd, vdǫ́da, m. = vdab, Cig., M., Vrt., Levst. (Nauk).
  16. vdȏłbək, -bka, m. etwas Eingemeißeltes, z. B. eine eingegrabene Figur, Cig.
  17. vdọ̑va, f. 1) die Witwe; — 2) neki polip: die Witwe (sagartia viduata), Erj. (Ž.).
  18. vdovčevȃnje, n. das Leben als Witwer, M.
  19. vdovčeváti, -ȗjem, vb. impf. als Witwer leben, Mur.- Cig., M.
  20. vdóvəc, -vca, m. 1) der Witwer; — 2) ein Stück Brot aus der Mitte des Laibes, C.
  21. vdovíca, f. = vdova, Jsvkr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), jvzhŠt.
  22. vdovı̑štvọ, n. = vdovstvo, kajk.- Valj. (Rad).
  23. vdọ̑vji, adj. = vdovski, Jan.
  24. vdovováti, -ȗjem, vb. impf. verwitwet sein, C.
  25. vdọ̑vščica, f. die Sonnenblume, die Sonnenwende (heliotropium), C.
  26. vdọ̑vščina, f. 1) der Witwer- oder Witwenstand, C.; — 2) das Witwengehalt, V.-Cig., Jan.; suha v., das Witwengehalt z. B. in Getreide, Cig.; mokra v. (in Wein), Cig.
  27. vdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) hineinstürzen: voda je v mlin vdrla (drang ein), Mur.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen: most se je vdrl, zemlja se je vdrla; — einfallen: pri teh besedah se Judežu obraz vdere, groza ga zgrabi, Ravn.; — vdrt, eingedrückt, concav, Cig., C.; vdrto zrcalo, der Concavspiegel, Sen. (Fiz.); vdrta ploskev, eine concave Fläche, Žnid.; — eingefallen (mager): vdrte oči, vdrt obraz.
  28. vdrtína, f. die Einsenkung, die Kluft.
  29. vdŕtje, n. der Einsturz, der Einbruch, Cig.
  30. vdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. 1) einverleiben, Mur., Cig., Cig. (T.); — 2) v. se, sich gesellen, als Mitglied in eine Gesellschaft eintreten, C.
  31. 1. vè, adv. 1) do ve, bis hieher, Prip.- Mik.; — tam ve = tam-le, tu ve = tu-le, C.; — 2) jetzt, Prip.- Mik.; baš ve, gerade jetzt, Prip.- Mik.
  32. 2. vẹ̑, adv. = saj, ja, C., vzhŠt.; ve je prišel, er ist ja gekommen, vzhŠt.- Mik.; ve je to le malo, ogr.- C.; — prim. rus. vêdь, Mik.
  33. vèč, I. adv. mehr; — mehrere; več oči več vidi; z več ljudmi; po več krajih; — nič več; nikoli več; — vsega več (vsegaveč), immer mehr, desto mehr, vielmehr, Kremp.- M., C.; — II. conj. sondern: on me ne ljubi, več črti, C.; — več ako, außer wenn: neče biti kriv, več ako mu se dokaže, C.; ne plačam, več ako se mi dokaže, da sem dolžen, BlKr., Levst. (M.).
  34. vẹ́ča, f. 1) die Steuer, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jan.; die alte Giebigkeit ( opp. novice, die neuen Auflagen), Kor.- Jarn.; na večo iti, Steuern zahlen gehen, Jarn.; — 2) pl. veče, der Rechtsstreit, C.
  35. večáłən, -łna, adj. Vergrößerungs-, vergrößernd, Jan. (H.).
  36. 1. večálọ, n. das Vergrößerungsglas, h. t.- Cig. (T.), Žnid.
  37. 2. večálọ, n. der Schreihals, Dol.
  38. vę̑čati, -am, vb. impf. vergrößern, Guts.- Cig., Mur., C.; — v. se, zunehmen, größer werden, Mur., Cig. (T.), nk.; večajoča oblika, die Vergrößerungsform ( gramm.), Cig. (T.).
  39. vę́čati, večím, vb. impf. schreien, Mur., Cig., Dol.; pijanci veče, Dol.; zajec veči, Cig.; veči kakor črednik, Gor.
  40. vèče, adv. = več: 1) mehr, ogr.- C., Goriš.- Levst. (M.); — 2) že, uže: čakam veče tri dni tukaj, Goriš.- Levst. (M.).
  41. vę̑čema, adv. großentheils, Cig., Jan., C.
  42. vẹ̑čən, -čna, adj. 1) kräftig, stark, C., Rib.- Mik.; — kräftigend; večna jed, C.; — 2) ewig; večno življenje; — večne maše, gestiftete Messen, M., Z.; — večna luč, das Abendgeläute: večno luč zvoni, Št.; tudi vę̑čən, Dol.
  43. večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj ( Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
  44. večę̑r, f. = večer, m. 1), Mur., rok. iz 15. stol.- Let., Danj.- Valj. (Rad); Bog vam daj dobro večer! Bolc- Erj. (Torb.); kakor daleč je jutro do večeri, Trub.
  45. večę̑rən, -rna, adj. 1) Abend-; večerna molitev; — 2) West-.
  46. večę̑rja, f. das Abendessen, das Nachtmahl.
  47. večerjalíšče, n. der Ort, wo man nachtmahlt, Jap. (Sv. p.).
  48. večę̑rjanje, n. das Nachtmahlen.
  49. večę̑rjati, -am, vb. impf. zu Abend essen, nachtmahlen.
  50. večę̑rka, f. der Nachmittag ( von 3 Uhr bis zum Abend, C.), Mik., Slom., vzhŠt.; sredi večerke, t. j. med 4. in 5. uro, C.; v večerko, nachmittags, vzhŠt.
  51. večę̑rkah, adv. abends, Poh.- C.
  52. večę́rnica, f. 1) der Abendstern; — 2) der nachmittägige Gottesdienst an Sonn- u. Feiertagen, die Vesper, Mur., Cig., C., Ščav.; nav. pl. večernice; k večernicam iti; — 3) das Abendlied, Mur.; — 4) das Abendgeläute, M.; — das Abendgebet, C.
  53. večę̑rnik, m. 1) der Westwind, Mur., Cig., Jes., Gor.; — 2) = somračnik, der Abendfalter, Jan. (H.).
  54. večę̑rnja, f. die Vesperandacht, kajk.- Valj. (Rad).
  55. večę̑rnjak, m. der Westwind, Mur.
  56. večę̑rnje, n. = čas od kopščaka do noči, die Abendzeit, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  57. vẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = davek plačevati, Jarn., Mur.- Cig.; — 2) = pravdati se, C.
  58. vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).
  59. večína, f. die Mehrheit, die Mehrzahl; die Majorität; — z večine, größtentheils, C., nk.
  60. večínoma, adv. größtentheils.
  61. vẹ́čiti, -im, vb. impf. mit einem Deckel versehen, C.; — luftdicht verbodmen, vzhŠt.- C.; — prim. veka.
  62. vèčkrat, adv. mehrmals, öfter.
  63. večkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum, Cig. (T.), DZ.
  64. večzlǫ́žən, -žna, adj. mehrsilbig, Jan., nk.
  65. vẹ̀d, vẹ́da, m. = ved, f., Mur.; z ženinim vedom, Ravn.; brez mojega veda, Svet. (Rok.); daj mi ved! gib mir Nachricht! Svet. (Rok.).
  66. vẹ̑d, -ı̑, f. das Wissen, Cig., Jan., M.; brez moje vedi, Cig.; brez njihove vedi, Navr. (Let.); brez vedi in privolitve, Levst. (Pril.); na ved, vorsätzlich, Krelj- Mik.
  67. vẹ́da, f. die Wissenschaft, Jan., nk.; — češ.
  68. vẹdę́, adv. ( part.) selbstverständlich, Erj. (Torb.); — prim. vedeti.
  69. vẹ̑dəc, -dca, m. der Wisser, Cig., Jan.; der Sachkenner, Jan.
  70. vẹdèč, -ę́ča, adj. ( part. praes. od glag. vedeti); bekannt, Dict., Mik., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); vsem ljudem vẹ́deče, Trub.; vedeče storiti, bekannt machen, melden, Jan.; kar vam je vedeče, rok. iz 15. stol.
  71. vẹ́dəčən, -čna, adj. wissbegierig, vorwitzig, neugierig, Šol., Jurč., Dol.
  72. 1. vẹ́dən, -dna, adj. kundig, erfahren, bewandert, Mur., Jan., C.; sachkundig, Svet. (Rok.); veden mož, Pohl. (Km.); nisem v. česa, ich kenne etwas nicht, Levst. (Zb. sp.); v kateri reči je kdo veden, o tej naj piše, Glas.
  73. 2. vę́dən, -dna, adj. immerwährend, beständig, ununterbrochen, Mur., Cig., Jan.; vedni uspeh, das stetige Gedeihen, Levst. (Močv.); (narejeno iz: vedno).
  74. vẹ́dẹnəc, -nca, m. 1) das Irrlicht, V.-Cig., C., Jes.; — 2) der Alp, C.; — prim. vedomec.
  75. 1. vedénje, n. das Benehmen, die Aufführung.
  76. 2. vẹ́dẹnje, n. das Wissen; brez mojega vedenja; na vedenje dati, zu wissen geben, anzeigen, C.; v. dobiti, eine Verständigung bekommen, Svet. (Rok.).
  77. vę́dər, védra, vedrọ̑, adj. regenfrei; vedro je; vedro vreme; solnce na vę̑drem vzhaja, Pjk. (Črt.); pod vedrim nebom, unter freiem Himmel, C.
  78. vẹ̑deštvọ, n. die Wahrsagerei, die Wahrsagekunst, Mur.- Cig., C., Let.
  79. vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj ( Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.- C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.- C.
  80. vẹ̑dez, m. das Wissen, Mur., Cig., Jan.; z mojim vedezom, mit meinem Wissen, V.-Cig.; brez mojega vedeza, V.-Cig., C.; z vedezom svoje žene, Jap. (Sv. p.); brez vedeza, ohne Vorwissen, Pohl. (Km.); z vedezom, wissentlich, V.-Cig.; brez vedeza kaj storiti, unwissend etwas thun, Cig.
  81. vẹ̑dezən, -zna, adj. wissentlich, DZ.; vorsätzlich, V.-Cig.
  82. vẹ̑dež, m. 1) das Wissen, die Kenntnis, Jan., C.; z vedežem, mit Wissen, vorsätzlich, Jan.; po mojem vedežu, soviel ich weiß, C.; na vedež dati, bekannt geben, C., Mik., Gor.; na vedež priti, bekannt werden, C.; vedež imeti, wissen, erfahren haben; vedeže kupovati, Maulaffen feil haben, C.; — 2) der Vielwisser, Mur., V.-Cig., Jan., C., Štrek.; imel je vrana, ki je bil vedež in mu je vse povedal, ko je domov prišel, (iz neke bajke) Mur.; v vasi so ga imeli za vedeža, Erj. (Izb. sp.); — der Wahrsager, Mur., Cig., Jan.; der Kartenaufschlager, Dol.
  83. vẹ̑dežən, -žna, adj. 1) vorsätzlich, Jan.; — 2) neugierig, C.; — 3) wahrsagerisch, vedežna ženska, Jurč.
  84. vẹdeževáti, -ȗjem, vb. impf. wahrsagen, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  85. vẹdeževȃvəc, -vca, m. der Wahrsager, Mur., Cig., Jan., nk.
  86. vẹdeževȃvka, f. die Wahrsagerin, Cig., Jan., nk.
  87. vẹdežíca, f. die Wahrsagerin, Cig., Kremp.- M.
  88. vẹ̑dežinja, f. die Wahrsagerin, C.
  89. vẹ̑dežka, f. die Vielwisserin, die Wahrsagerin, Mur.
  90. vẹdežljìv, -íva, adj. 1) viel wissend, C.; — 2) neugierig, C.
  91. vẹdìv, -íva, adj. kundig: To znali so davno vedivi možje, Levst. (Zb. sp.).
  92. vedlína, f. das Welke, welkes Zeug, C.
  93. 2. vedljìv, -íva, adj. 1) welk, M., Z.; — 2) träge, faul, Guts., Mur.; v. v Gospodovi službi, Guts. (Res.).
  94. vę́dniti, vę̑dnem, vb. impf. = veniti, Jarn., Cig., Jan., M., Podkrnci- Erj. (Torb.), Rož.- Kres.
  95. vẹ́doč, (vẹdǫ́č), adv. ( part. praes. od glag. vedeti), vedoč dati, kund geben, bekannt geben, C., Z., Mik., Danj. (Posv. p.); — prim. vedeč.
  96. vẹdòk, -ǫ́ka, m. der Kenner, C.; der Sachverständige, DZ.
  97. vẹ̑doma, adv. wissentlich.
  98. vẹ̑domašnji, adj. wissentlich, C.
  99. vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.- M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.- M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Ljubljansko barje- Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.
  100. vẹ́domən, -mna, adj. erfahren, gescheit, C.

   73.039 73.139 73.239 73.339 73.439 73.539 73.639 73.739 73.839 73.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA