s (73.339-73.438)

73339. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
73340. vȃba, f. 1) die Lockung, die Verlockung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zapeljiva v., Mur.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., M., C.; nastaviti vabo, Gor.; — tudi: vába, Dol.
73341. vabíłən, -łna, adj. 1) Lock-, lockend, nk.; — 2) Einladungs-, nk.
73342. vabílọ, n. 1) das Lockmittel, die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., C.; — 2) die Lockung, Cig., Jan.; — 3) die Einladung, Cig., Jan., C., nk.
73343. vábiti, -im, vb. impf. 1) locken, anlocken; kokoš piščeta k sebi vabi; goste v krčmo v.; — 2) einladen; v. na gosti, na obed; v. v svate, zur Hochzeit laden; — = eno uro pred začetkom božje službe zvoniti; (po nekod dvakrat vabi: dve uri in eno uro pred začetkom).
73344. vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
73345. vábljenje, n. 1) das Locken; — 2) das Einladen.
73346. vȃbnica, f. 1) der Lockvogel, Mur., Cig., Gor.; — die Lockerin: ti si bila dozdaj vabnica mojega največjega sovražnika, Jap. (Prid.); — 2) die Einladerin, Mur., Cig.
73347. vȃbnik, m. 1) der Lockvogel, Dict., Mur., Cig., Levst. (Nauk); — 2) der Einlader, Mur., Cig.
73348. vabovčı̑n, m. der Hochzeitseinlader, Mariborska ok.- C.
73349. vȃda, f. 1) die Übung, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); duhovne vade, Škrb.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., nk., Gor.; (váda) Dol.; vada je nataknjena na trnek, Hip. (Orb.).
73350. vȃdba, f. die Übung, Cig., Jan., C.; sodnja ali odvetniška v., gerichtliche oder Advocaturpraxis, DZ.
73351. vȃdbən, -əna, adj. Übungs-, nk.
73352. vádən, -dna, adj. 1) gewohnt: jaz tega nisem vaden, temu delu nisem vaden, Lašče- Levst. (Rok.), Svet. (Rok.); vaden, zastonj piti, LjZv.; — 2) gewöhnlich, Jan., Kropa ( Gor.); — 3) = vadben, Cig.
73353. vadíšče, n. der Übungsplatz, Cig., Jan., Zora.
73354. 1. váditi, vȃdim, vb. impf. 1) üben; v. koga česa, v čem; — v. se, sich üben; vajen, gewohnt; nisem tega vajen, daran bin ich nicht gewöhnt; — 2) locken, ködern, V.-Cig.; — einladen, C.
73355. 2. váditi, vȃdim, vb. impf. 1) anzeigen, verklagen, ogr.- C.; — 2) öffentlich sagen, bekennen: cerkva vadi, C.
73356. 3. váditi, vȃdim, vb. impf. herausnehmen, Prip.- Mik.; v. na svetlo, ans Licht ziehen, Zora.
73357. vȃdla, f. der Ofenwisch, M., Z.; = omelo, metla pri krušni peči, Tolm.- Erj. (Torb.), Idrija; — prim. kor.-nem. wad'l = der Wedel.
73358. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
73359. vȃdljati, -am, vb. impf. ( pf.) 1) wetten, Mur., Cig., Jan., Št., Tolm.; tudi: v. se, BlKr.; ne morem se vadljati, da bi v vsakem slučaju pravo zadel, Erj. (Izb. sp.); — 2) v. se, wetteifern, Cig., Rib.- M.; v. se s kom, Cv.; — vadljáti, -ȃm, Valj. (Rad).
73360. vàdlje, adv. 1) = vštric, daneben: vadlje greva, C.; — 2) vadlje do Ljubljane, bis nach Laibach, Rib.- Mik.; — 3) sogleich, sofort, Cig., Jan., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. podlje, nach der Länge, Mik. (Et.).
73361. vàdljer, adv. = vadlje, sogleich, Mik.
73362. vȃdlọ, n. ein wischartiges Zeichen der Feldhüter an Bäumen, Št.- Cig., C.; — prim. vadla.
73363. vadlováti, -ȗjem, vb. impf. bekennen, ogr.- M., C.; vadluj svoje grehe! ogr.- Let.; — iz madž., C.
73364. vȃdnica, f. 1) die Übungsschule, nk.; — das Übungsbuch, nk.; — 2) vadníca = vabnica, der Lockvogel: v. na precepu, Dalm.
73365. vȃdniški, adj. zur Übungsschule gehörig, nk.
73366. vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.- M., C.; studenec na vago, Fr.- C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
73367. vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).
73368. vagȃłnica, f. die Wägeanstalt, Cig., DZ.
73369. vaganíca, f. ein meist einen halben Metzen fassender Scheffel, Cig., jvzhŠt.; (= ein Metzen, BlKr.).
73370. vȃganje, n. 1) das Wägen; — 2) na vaganju biti = na vagalici biti, Cig.
73371. vagarína, f. das Wagegeld, DZ.
73372. vȃgati, -am, vb. impf. 1) wägen; v. meso; — 2) wiegen: meso vaga tri funte; — praes. vȃžem, kajk.- Valj. (Rad); — 3) wagen; kdor ne vaga, je brez blaga, wer nicht wagt, gewinnt nicht; vagano je, es ist eine gewagte Sache; — iz nem.
73373. vȃgavščina, f. das Wagegeld, V.-Cig.
73374. vagljı̑vəc, -vca, m. der Wagehals, C.
73375. vagováti, -ȗjem, vb. impf. wägen; gospod vaguje srca, Škrinj.- Valj. (Rad).
73376. vagovína, f. das Wagegeld, C.
73377. vagútati, -am, vb. impf. schwanken, wackeln, Jan., C.; zemlja se trese in vaguta, Glas.
73378. vahljáti, -ȃm, vb. impf. flackern, Cig., Jan.; sveča grdo vahlja, veter prijetno vahlja (fächelt), Mik.; — z lučjo v., mit dem Lichte herumfuchteln, Slom.; — prim. kor.-nem. wach'ln = wehen, flattern.
73379. vȃhte, f. pl. = vahti, Kras- Štrek. (LjZv.).
73380. vȃhti, m. pl. Allerheiligen: o vahtih, Cig., Polj., Notr.; — (menda tiči v besedi stvn. wîh = svet, prim. kor.-nem. weich = geweiht; pogl. Let. 1883, 323., LjZv. 1889, 231.).
73381. vȃhtič, m. vahtiči = hlebčki, ki se "o vahtih" med uboge dele, Cig., Notr., Štrek. (LjZv.).
73382. vȃhtnica, f. neka hruška (menda, ker je zrela stoprav o "vahtih"), Tolm.- Erj. (Torb.).
73383. vajàl, -ála, m. = polž brez hiše (večina teh polžev je črnih, a nekateri so tudi črnordečkasti), (od it. vajo, črnkast, črnordečkast), Medana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
73384. vájat, f. = vajet, Kor.- Erj. (Torb.); gen. vajáti, ogr.- Valj. (Rad); — das Zugseil am Schiffe, ogr.- C.; der Strick übhpt., C.
73385. vajdnína, f. die Vogtsteuer, Cig.
73386. váje, f. pl. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel, Z., Celjska ok.- C., Bolc- Erj. (Torb.).
73387. vȃjək, -jka, m. die Schneedohle (pyrrhocorax alpinus), Jan. (H.), (vajk) Frey. (F.).
73388. vájet, m. das Leitseil, der Leitriemen, der Zügel des Pferdes, pl. vajeti, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Gor., Dol.
73389. vájetən, -tna, adj. Zügel-: vajetni konj, Glas., LjZv.
73390. vajkar, -rja, m. das Merkgarn, Z., vzhŠt.
73391. vájkušna, f. das Kissen, Dalm.; — pogl. vanjkuš.
73392. vájkušnica, f. = vajkušna, Jan., Valj. (Rad), Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.).
73393. vȃkati, -am, vb. impf. 1) schnattern, V.-Cig.; Lej, raca vaka, plava, Vod. (Pes.); — 2) vaka se mi, es ist mir zum Erbrechen, es ekelt mich, Rez.- C.; — 3) sich erbrechen, C.
73394. vȃł, vȃla, valȗ, m. 1) die Welle, die Woge; valọ̑vi, die Wellen; morje valove žene, das Meer schlägt Wellen; — zračni val, die Luftwelle, zvočni val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) das Wälzen, Cig. (T.); premikati na val, rollweise fortbewegen, Rib., BlKr.- M.; les se na val z gore spravlja, Cig. (T.); — 3) die Walze, Habd.- Mik., BlKr.- DSv.
73395. vȃłčək, -čka, m. dem. valec; 1) eine kleine Welle; — 2) ein zusammengerolltes Wülstchen: v. volne, C.; — 3) der Zwerg, Fr.- C.; — 4) vȃlček, der Walzer (ples), nk.; (po nem.).
73396. vȃlez, m. neko kupilno platno, nekako valovito tkano, katero rabi Belim Kranjicam za spodnji del krila in za rokave, BlKr.
73397. valìč, -íča, m. eine kleine Walze, C., Vrt., Ig (Dol.); pri žagi (pili) se voz premika na valičih, Notr.; valiče pod burkle devajo, kadar z njimi velike lonce iz peči jemljejo, Savinska dol.; — die Nudelwalze, Tolm.
73398. valı̑čək, -čka, m. dem. valič; der Nudelwalker: razbliniti kako stvar kakor testo pod valičkom, Levst. ( LjZv.).
73399. valı̑čka, f., Slom.- C., pogl. velička.
73400. valı̑łnica, f. der Brutkasten, Cig., Jan., C., Nov.
73401. 1. valìš, -íša, m. 1) das Gerölle, Mik.; ulice so polne blata in vališa, Bes.; cela groblja skal, kamenov in vališa, Bes.; — 2) bolj okroglast, lepo rejen prasiček, BlKr.; — 3) = kosturica, sključek, das Taschenmesser, vzhŠt.- C.
73402. valı̑təv, -tve, f. das Brüten.
73403. valíti, -ím, vb. impf. 1) wälzen; kamen v.; — drevje v., Bäume fällen, C., Z.; — v. se, sich wälzen; dim se vali iz dimnika; rollen; v brezno se vale v pogubljenje, Ravn.; in Menge sich bewegen, strömen; množica se vali po cesti; — 2) brüten: kokoš vali.
73404. 1. valíž, m. 1) ein Ding, das gewälzt wird: valiže valiti po južnem snegu, Zv.; — 2) ein dicker Mensch, Štrek.; — prim. 1. vališ.
73405. 2. valíž, m. das Felleisen, Mur., Jan.; — prim. it. valigia.
73406. válj, m. 1) der Cylinder, Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid., DZ., Nov.; — die Walze, V.-Cig., Jan., DZ., Zora; — die Welle, der Wellbaum, Cig., Jan., M.; — 2) die Walzenschnecke (voluta), Erj. (Z.).
73407. valjáča, f. die Walzenschlange (cylindrophis), Erj. (Z.).
73408. valják, m. die Mange, Levst. (Pril.).
73409. valjȃłnica, f. die Walke, die Walkmühle, Mur., Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.), Bolc- Erj. (Torb.); — die Rollmaschine, die Mange, C., DZ.
73410. váljanje, n. das Wälzen; das Walken; das Rollen.
73411. váljar, -rja, m. die Walze; z valjarjem povaljati njivo, BlKr.; — die Nudelwalze; z valjarjem testo razbliniti, razvaljati.
73412. valjárna, f. das Walzwerk, Cig. (T.), C.
73413. valjárnica, f. das Walzwerk, DZ.
73414. 1. váljati, -am, vb. impf. hin und her wälzen, herumwälzen; v. kaj po tleh, po blatu; sit človek satovje pod nogami valja, Ravn.- Valj. (Rad); v. se, sich wälzen; otroci se valjajo po travniku; — walzen, walken; v. testo; v. perilo, sukno; valjano železo, gewalztes Eisen, Levst. (Cest.).
73415. valjȃvica, f. 1) die Wellenlinie, h. t.- Cig. (T.); — 2) die Erdscheibe, das Saubrot (cyclamen europaeum), ("morda zaradi oble korenike"), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
73416. vàljce, adv. = vadlje, sogleich, Ist., Kras- Erj. (Torb.).
73417. vàlje, adv. = vadlje, sogleich, Cig., Prip.- Mik., Ist., Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; žganje je tako močno, da človeku valje v lase skoči, Bes.
73418. vȃljej, m. die Walze, Guts.- Cig., Jarn., Mur.
73419. valję́nəc, -nca, m. das Blech, Rib.- DSv.
73420. valjénje, n. 1) das Wälzen; — 2) das Brüten.
73421. valjúcati, -ȗcam, vb. impf. wälzen, Kor.- Cig., Jan.; — v. se, sich herumwälzen, kugeln, Jan.
73422. valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko- Štrek. (Let.).
73423. valjúh, m. 1) der Wälzer (ein Körper, der so plump und schwer ist, dass man ihn nur wälzend fortbringen kann), V.-Cig.; — 2) eine Art kleiner Vögel von schwärzlicher Farbe, die am Boden Junge haben, C.
73424. valovȃnje, n. die Wellenbewegung, Cig. (T.), C., Jes.; — stsl., rus.
73425. valǫ̑var, -rja, m. neka papiga, der Wellensitich (melopsittacus), Erj. (Z.).
73426. valovàt, -áta, adj. = valovit, wellenförmig: v. svet, Zv.
73427. valováti, -ȗjem, vb. impf. = valovito se gibati, nk.; — prim. valovanje.
73428. valǫ́vən, -vna, adj. Wellen-, Wogen-, Cig. (T.), Jes., Žnid.; valǫ̑vni vrh, dol, Wellenhügel, Wellenthal, LjZv.; — = valovit, wogig, Jan.; — wellenförmig, Jan.; v. potres, LjZv.
73429. valovı̑təv, -tve, f. der Wellenschlag, Jan.
73430. valovíti, -ím, vb. impf. Wellen schlagen, wogen, Jan.; voda valovi, Ravn.- Mik.; = v. se, C.
73431. váłpot, m. der Amtmann, der Schaffner, der Vogt, (tudi: valput) Trub., Dalm.; (valpet) do l. 1848 največji hlapec grajščinski, nadzornik tlačanom, Dol.; — prim. stvn. waltboto, der Bevollmächtigte, Mik. (Et.).
73432. váłtura, f. 1) die Fallthüre, C.; — 2) der Hosenlatz, C.; — iz nem.
73433. váma, f. der Zoll, die Steuerabgabe, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
73434. vàmp, vámpa, m. der thierische Bauch; — der Schmerbauch, der Wanst; — pl. vampi, die Kaldaunen, die Kuttelflecke; — prim. stvn. vampa, Mik. (Et.).
73435. vampáča, f. ein dickwanstiges Weib, Valj. (Rad).
73436. vampīr, m. der Vampyr (phyllostoma spectrum), Erj. (Ž.).
73437. 1. vȃn, m. na van, aufs Gerathewohl, C., Šol.; = v van, Z.; = v božji van, M., jvzhŠt.; na dober van, auf gutes Glück, Jan.; na moj van, auf meine Verantwortung, C.; (tudi vȃn, f.: tja v (eno) van, in den Tag hinein, Ravn.; nič se ne zgodi po kaki vani, Ravn.; na mojo van, auf meine Rechnung, Lašče- Levst. [M.]); — prim. nem. Wahn, stvn. van, Mik. (Et.).
73438. 2. vȃn, m. na van, nicht bis oben voll, Mik.; — prim. srvn. van, nicht voll, leer, Mik. (Et.).

   72.839 72.939 73.039 73.139 73.239 73.339 73.439 73.539 73.639 73.739  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani