Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (72.139-72.238)

  1. trovílọ, n. 1) das Gift, der Giftstoff, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.), BlKr.; — 2) betäubender Fischköder, Jan., BlKr.- Let.
  2. trovprę́žən, -žna, adj. dreispännig, Jan. (H.).
  3. trozvẹ̑zdje, n. das Dreigestirn, Jan. (H.).
  4. tŕpati, -am, vb. impf. stopfen: Cig.; z jedmi t. želodec, ZgD.; — hs.
  5. tȓpəc, -pca, m. der Dulder, Cig., Jan., C.; vdove in sirote in druge trpce v nadlogah obiskovati, Ravn.- Valj. (Rad).
  6. trpẹljìv, adj. = trpen, passiv, Vrt., Levst. (Zb. sp.); — stsl.
  7. tŕpən, -pna, adj. leidend, passiv, Cig., nk.; trpna oblika, die Passivform, Levst. (Sl. Spr.), nk.; trpni upor, der passive Widerstand, Erj. (Izb. sp.).
  8. trpẹ̑nje, n. 1) = trpljenje, das Leiden, Jan. (H.); — 2) die Dauer, C.
  9. trpentı̑nka, f. der Terpentinbaum, Ravn.- Valj. (Rad); — die Frucht desselben, Cig.
  10. trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
  11. tȓpež, m. 1) das Leiden, Z.; krpež trpež kočo obdržava, Npreg.- Kr.; krpež in trpež pol sveta držita, DSv.; — 2) die Dauer; hrastov les je za trpež, BlKr.- Let.; reč ni za trpež, Cig., Notr.; kratkega trpeža biti, Cig., jvzhŠt.; za trpež kaj narediti, Cig.; — tudi tȓpež, -ę́ža, trpèž, -ę́ža.
  12. trpežljìv, adj. 1) duldsam, geduldig, Habd., Cig., Jsvkr.; voljni ino trpežljivi, Trub.; — 2) = trpežen, dauerhaft, Dict.
  13. trpíka, f. neka vrsta prav trpkih hrušek, C., BlKr.
  14. trpínčenje, n. das Quälen, das Martern.
  15. trpı̑nəc, -nca, m. = trpin, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); trpince motiti in jim manjšati bolečine, Slom.
  16. trpkǫ̑ča, f. = trpkost, kajk.- Valj. (Rad).
  17. trpkóta, f. = trpkost.
  18. trpljénje, n. das Leiden.
  19. trplję́nka, f. die Passionsblume (passiflora), Cv.
  20. trpljìv, -íva, adj. 1) geduldig, C.; — 2) = trpežen, dauerhaft, consistent, Mur., Cig.
  21. trpoglàv, -gláva, adj. = topoglav, stumpfsinnig, Jan.
  22. trpolíca, f. neka hruška, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  23. trpótəc, -tca, m. der Wegerich (plantago); vodni t., der Froschlöffel (alisma plantago), Cig.
  24. tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.- Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.- C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh- M.; die Rothbuche, Notr.- Cig.
  25. tršàt, -áta, adj. untersetzt; tršat človek; — vierschrötig, plump, Cig.
  26. tŕšati, -ím, vb. impf. z očmi v koga t., jemanden bestieren, Cig.
  27. tŕšav, adj. 1) im Wachsen zurückgeblieben, zwerghaft: tršav grm, tršavo grmovje slabo raste, C.; — tršavo govedo, Z.; — 2) buschig: tršav je trs, ako niso mladike lepo otrebljene, C.; — struppig: kokoš se od mraza tršavo drži, Mariborska ok.- C.
  28. tŕšča, f. 1) die Schilfröhre, C.; — 2) die Nebentasche in den ledernen Hosen für das Essbesteck, nad Mariborom- C.
  29. trščák, m. der Rebenstecher, Štrek.
  30. trščẹ̑ł, -li, f. das Röhrchen, C.; po trščeli piti, C.
  31. trščẹ̑la, f. 1) das Röhrchen zum Heben einer Flüssigkeit aus einem Fasse, C.; — 2) = piščalka, C.; — 3) = der Federkiel, C.
  32. trščeníca, f. 1) = trska 1), BlKr.; — 2) die Handhacke, ogr.- C.
  33. 1. trščíca, f. dem. trska; das Spänlein.
  34. 2. tŕščica, f. = trst, trstika, ("tŕšca") Notr.
  35. tȓšəc, -šca, m. ein eigensinniger Mensch, M.
  36. tršə̀lj, -šljà, m. = trš, ein verkrümmter Baum, Svet. (Rok.); — ein im Wachsen zurückgebliebenes Thier, Kamnik.
  37. tršiti, -im, vb. impf. belasten, beschweren, ogr.- C.
  38. tršljíka, f. = kalina, der Wasserholunder, der gemeine Schneeball (viburnum opulus), C.
  39. tršljíkov, adj. Wasserholunder-: tršljikova palica, Jurč.
  40. tȓštvọ, n. der Handel, das Handelswesen, Mur., Cig., Jan., Rib.- M., C., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  41. tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.- C.; tudi: mrtva t., Gor.
  42. tȓtar, -rja, m. 1) = kdor trte vije, C.; — 2) der Weinlaubrüsselkäfer (rhynchites betuleti), Nov.
  43. tŕtica, f. dem. trta; 1) das Wiedchen; — 2) das Weinrebchen; — 3) das Steißbein, Cig., Erj. (Som.).
  44. tŕtičən, -čna, adj. zum Steißbein gehörig: trtična vretenca, trtični živec, Erj. (Som.).
  45. trtijǫ̑n, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig., GBrda- Erj. (Torb.), Kras; — prim. it. torchione, Rebenstecher, furl. torteòn, Štrek. (Arch.).
  46. trtı̑n, m. = trtijon, der Rebenstecher, Jan.
  47. trtı̑nščina, f. der Rebensaft, C.
  48. 2. trtjè, n. das Reiben, Valj. (Rad); — prim. treti.
  49. tȓtnica, f. = trsnica, die Rebenschule, Nov.
  50. tȓtnik, m. das Rebenmesser, Dol.
  51. tŕtovina, f. 1) das Rebenholz, (trtovna) Vrtov. (Vin.); — 2) das Rebenlaub, M.
  52. trtovı̑nəc, -nca, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  53. trtrȃnje, n. das Lärmen, das Rauschen, Dalm.
  54. 1. trtráti, -ȃm, vb. impf. rummeln, lärmen, C.; — stark murmeln, Mur.
  55. trȗd, m. die Mühe; die Bemühung; brez truda, mühelos.
  56. trȗdba, f. die Bemühung, Levst. (Nauk), LjZv., Valj. (Rad).
  57. trúdən, -dna, adj. 1) müde; ves t. domov priti; — 2) mühsam, ermüdend; trudno delo.
  58. trudíłən, -łna, adj. ermüdend, Levst. (Zb. sp.), nk.
  59. trúditi, trȗdim, vb. impf. 1) abmüden, ermüden ( trans.); kako dolgo boš še trudil mojo potrpežljivost? Škrinj.; usmiljenje božje t., Jap. (Prid.); — t. se, sich abmüden, sich abmühen, sich bemühen; t. se za kako reč; zastonj se t.; — 2) t. se, in Geburtswehen liegen, Npes.-Vraz.
  60. trudljìv, -íva, adj. ermüdend, mühevoll, mühsam, Mur., Vrt.
  61. trudoljubìv, -íva, adj. fleißig, emsig, nk.; — rus.
  62. trudovı̑t, adj. mühevoll, mühsam, Jan.; trudovito bi bilo, naštevati ..., Levst. (Nauk).
  63. trȗgla, f. = truga, die Truhe, Jan.; die Todtentruhe, Npes.-Schein.; — der Kasten, C., SlGosp.
  64. trujȃva, f. die Mühseligkeit, ogr.- C.
  65. trúma, f. die Schar; — prim. it. truppa, Mik. (Et.).
  66. trúmica, f. dem. truma; eine kleine Schar, das Häuflein.
  67. trúmoma, adv. scharenweise.
  68. trȗmpati, -am, vb. impf. strampfen, KrGora.
  69. trȗnšar, -rja, m. = trušar, der Truchsess, Jan.
  70. trȗp, m. 1) der Rumpf, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Valj. (Rad), Erj. (Som.); vaje s trupom, Rumpfübungen, Telov.; — der Körper, Jarn., ogr.- Mik.; bes. der todte Körper, die Leiche, Jarn., Bes., Nov.; — 2) der Baumklotz, Cig.; — ein Felsblock, Cig., C.; — der Schaft einer Säule, Cig. (T.), DZ.; — der Schiffsrumpf, DZ.
  71. trúpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) zerbrechen, zerstören, BlKr.; t. zid, Rez.- C.; — 2) klopfen, ogr.- M.; t. na vrata, ogr.- C.; hämmern: Oj v gradu pa že trupljejo, Npes.-Schein.
  72. trȗpič, m. der Krüppel, Guts.- Cig., Mur.
  73. trúpiti, -im, vb. impf. zerklopfen, zerbröckeln, Jan., C.; — schlagen, Jarn.
  74. trúplọ, n. 1) der Rumpf, Habd.- Mik.; — 2) der Leib; močan v truplu, stark gebaut; — bes. der todte Leib, der Leichnam; t. v grob položiti.
  75. trȗšar, -rja, m. der Truchsess, Meg., Jan., Hip. (Orb.); der Speisenträger, Dict., Trub.; = človek, ki pri gostiji jedi na mizo nosi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — prim. nem. Truchsess, kor.-nem. truxner.
  76. 2. trúšati, -am, vb. impf. mit den Hörnern stoßen: ovce in koze se trušajo, C.
  77. 1. trȗšč, m. der Lärm, das Geräusch, C.; hrušč in trušč, C.; (truš, Cig. i. dr.).
  78. trúščati, -am, vb. impf. lärmen, tosen, rauschen, C.
  79. truščíti, -ím, vb. impf. lärmen, C.; dobrovoljci truščijo, C.; Zastonj krivoverci truščijo, Slom.; — trúščiti, = hrustati: kruh t., BlKr.
  80. trúšən, -šna, adj. = miren, krotek, ponižen, ( prim. češ. truchlý, traurig), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  81. trȗšje, n. 1) = senen drobir, das Heuicht, Erj. (Torb.); — 2) trockenes Reisig, Ip., GBrda.
  82. trȗt, m., Mur., V.-Cig., Strp., pogl. 2. trod 2).
  83. trúta, f. 1) = mora, der Alp, Z.; — na duri kravjega hleva se mora trutino znamenje narediti, da truta ne pride krav sesat, Kres; — 2) die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), vzhŠt.
  84. trȗtarica, f. das Gänseblümchen, das Maßliebchen (bellis perennis), Mursko polje- C.; — ( das Schneeglöckchen, Mur., Cig.).
  85. trútica, f. dem. truta; das Maßliebchen (bellis perennis), Ščav.- C.
  86. tružẹ̑la, f. die Zimmermannslade, Fr.- C.
  87. trúžica, f. dem. truga; eine kleine Truhe, ein kleines Kästchen.
  88. trȗžnica, f. 1) ein Kasten mit Abtheilungen, Blc.-C.; — 2) das Bahrtuch, C.; — 3) eine Brettergattung, vzhŠt.- C.
  89. trzȃj, m. das einmalige Zucken, Jan. (H.).
  90. 1. tŕzati, tȓzam, vb. impf. 1) = trgati: reißen, zucken, nk.; — 2) grasen: ovce, svinje trzajo = paso se po travi, BlKr.; — "trzaj! ruft man den Schweinen bei der Weide zu", Dol.- Mik.
  91. 2. tŕzati, -am, vb. impf. = tvrzati, mit der Thüre knarren, sie auf- und zumachen, C.
  92. tŕzək, -zka, adj. geizig, Št.- Vest.
  93. trzják, m. ein spät geworfenes Lamm, Ist.- C.
  94. tȓznja, f. der Rasen, Jan.
  95. trzúk, m. der Geizhals, Trst. (Let.).
  96. trzúkav, adj. = trzukast, C.
  97. tŕža, f. der Markt: na tržo iti, SlGor.- C.
  98. tržȃj, m. das Güldenhaarmoos (polytrichum commune), Cig.
  99. tržárka, f. neka vinska trta, Biljana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  100. tȓžəc, -žca, m. 1) dem. trg; ein kleiner Marktflecken; — 2) der Händler oder Handelsmann, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); tržci, die Marktleute ( bes. auf einem Wochenmarkte), Cig.

   71.639 71.739 71.839 71.939 72.039 72.139 72.239 72.339 72.439 72.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA