Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (7.201-7.300)

storı̑təv, -tve, f. die Verrichtung, die Leistung, Cig., Cig. (T.), DZ.
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.- Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.- Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)- Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.- Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
1. stǫ́rja, f. = povest; — prim. lat. historia, nem. die Historie.
2. stǫ́rja, f., Zv., pogl. štorja.
storǫ́čən, -čna, adj. hunderthändig, M.
storòk, -rǫ́ka, adj. hunderthändig: Briareja storocega si vkrotil, Preš.
stòrž, stórža, m. 1) der Zapfen (am Nadelholz), Cig., Jan., Tuš. (B.), Dol., Gor.; — 2) der Maiskolben, Cig., Jan., C., Polj.; der entkörnte Maiskolben, Konjice ( Št.); — 3) der Kohlstrunk, der Krautstengel, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), Notr., Ig (Dol.); — 4) eine Art Rapunzel (phyteuma spicatum), Josch.
stóržast, adj. zapfenförmig, Cig., Jan.
stóržək, -žka, m. dem. storž, Žnid.
storžìč, -íča, m. dem. storž; der Maiskolben, Trst. (Let.).
storžíka, f. = storž 1) Rog.- Valj. (Rad).
storžnják, m. storžnjaki, Nadelhölzer (coniferae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
stostòłp, -stółpa, adj. hundertthürmig: stostolpa Praga, C.
stòt, stǫ́ta, m. 1) das Hundert, Gor.; na stote podpisov, SlN.; — 2) = cent, Cig., Jan., nk.
stoták, m. die Hundertguldennote.
stotę̑r, num. hunderterlei; — prim. deseter.
stotę̑rən, -rna, adj. hundertfach; stoterna hvala.
stotę̑rka, f. die Zahl hundert, Mur.
stotę̑rnat, adj. = stoteren.
stǫ̑ti, num. = stotni, Cig., Jan., nk.
stotíca, f. die Zahl hundert, der Hunderter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), Vrt.
stǫ̑tič, adv. = stotnič, Mur.
stotína, f. eine Anzahl von hundert, das Hundert; bilo je konjev videti na stotine; hunderte von Pferden sah man; stotina za stotino, hundertweise, Cig.
stotinjáča, f. die Hundertguldennote, kajk.- Valj. (Rad).
stotı̑nka, f. das Hundertstel, nk.
stotínoma, adv. hundertweise, Jan. (H.).
stotisočíca, f. der Zehntausender, Cel. (Ar.).
stotisočnína, f. das Hunderttausendstel, Cig. (T.).
stǫ̑tni, num. der hundertste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kop., Met., Levst. (Sl. Spr.); — centesimal, Cig. (T.).
stǫ̑tnica, f. 1) die Hauptmannsfrau, Jan. (H.); — 2) die Hundertguldennote, Svet. (Rok.); — 3) neka stonoga: der Steinkriecher (lithobius sp.), Solkan- Erj. (Torb.).
stǫ̑tnič, adv. hundertens, zum hundertenmal, Cig.
stotnı̑ja, f. die Centurie, Cig.; = kompanija, Cig., Jan., nk.
stǫ̑tnik, m. der Hauptmann, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
stotnína, f. das Hundertstel, Cig. (T.).
stǫ̑tništvọ, n. die Hauptmannswürde, Jan.
stoúdən, -dna, adj. hundertgliederig, Cig.
stoùh, -úha, adj. hundertöhrig, Cig.
stoústən, -stna, adj. hundertmäulig, Cig.
stovariševáti, -ȗjem, vb. impf. ad stovarišiti, Z.; — (stovaruševati se, sich gesellen, ogr.- C.).
stovárišiti, -ȃrišim, vb. pf. vergesellschaften, Cig.; s. se, Kameradschaft schließen, Dict.
stǫ́vən, -vna, adj. stovni ("stoveni") med, der Wabenhonig, der Honigseim, ogr.- Mik., C.; — prim. sat ( stsl. sъtъ).
stovésəłn, adj. hundertruderig, Cig.
stovésəłnat, adj. hundertruderig, Cig.
stovŕstən, -stna, adj. hunderterlei, Cig.
stožȃnj, m. die Thürpfoste, Jan.
stožȃnje, n. der Thürstock, Mik. (Et.).
stožȃnjəc, -njca, m. dem. stožanj, Z.
stóžast, adj. kegelförmig, Z., Zora.
stóžəc, -žca, m. der Kegel, Cig. (T.), C., DZ., Cel. (Geom.); prisekan s., abgestutzter Kegel, Cig. (T.).
stóžək, -žka, m. dem. stog; 1) = majhen stog; — 2) ein kleiner Kegel. Jan. (H.).
stožę́r, m. 1) der Schoberstock, C., Z.; die Hüfelstange, ogr.- C.; — 2) der Windebaum, V.-Cig., Jan.; der Spießbaum (senkrechter Baum am Göpel) ( mont.), Cig.; — 3) der übersetzbare Pfahl, in welchem der Schleifstein der Schnitterinnen steckt, C.; — 4) eine Art Leuchter aus Draht, Vodice ( Gor.)- Svet. (Rok.); — 5) die Thürangel, Jan., Mik.; — 6) živčni s., der Achsencylinder der Nervenfaser, Erj. (Som.); — 7) = tečaj, der Pol ( math., astr., phys.), h. t.- Cig. (T.); — 8) (psovka) der Tölpel, ein träger Mensch, C.; — tudi: stóžer, -žę́ra, Svet. (Rok.).
stožę́rčiči, m. pl. ein Sternbild, Boh.
stožę̑rnica, f. der Bandhaken, Cig.
stožína, f. 1) velik kol ali obsekano drevesce, okrog katerega se zdeva pšenično snopje ali omlačena slama, der Schoberstock, BlKr.; — 2) der Rüststamm, die Lantenne ( arch.), h. t.- Cig. (T.); — 3) das Bugspriet, Jan. (H.).
stožír, m. = stožer; 1) die Hüfelstange, Cig.; — 2) der Pflock an Flößen, woran die Ruderstange befestigt ist, Savinska dol.
stožíšče, n. mesto, kjer je bil stog, die Schoberstätte, C.
1. stǫ́žiti se, -i se, vb. pf. leid thun, C.; — stoži se mi, eine Sehnsucht ergreift mich; stoži se mi po domu, Zora; stoži se ji po oddaljeni sestrici, LjZv.; — stoži se mi, ich werde überdrüssig, Jan.; es verdrießt mich, C.; stoži se mi sakramenta, Trub.; stoži se mi v cerkev iti, Jsvkr.; — stožilo se mi je, ich bin schläfrig geworden, C.
2. stǫ́žiti se, -im se, vb. pf. sich bäumen (o konju), C., Mik.; ( nam. vzt-); — prim. tog.
stǫ̑žje, n. 1) der Pfahl, Nov.; die Stange, Krelj- Mik.; die Schoberstange, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); ( prim. stežje); — 2) coll. die Pfeiler der Getreideharfe, Tolm.- Levst. (M.); — Pfähle, Stangen, Mik. (Et.), Nov.
stǫ̑žkast, adj. kegelförmig, nk.
stožkosẹ̑čnica, f. die Kegelschnittslinie, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
stožkovı̑t, adj. = stožkast, kegelförmig, konisch, Cig. (T.), DZ.
stǫ̑žnica, f. der Schoberstock, Cig., Jan.
stǫ̑žnik, m. der Getreideharfenpfahl, Z., Mik., Burg. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad); — tudi: stožník, Valj. (Rad).
strȃclja, f. neka vrsta bekovih trt ( prim. it. strozzatoio = Strick), Ip.- Erj. (Torb.).
strȃčič, m. die Gundelrebe (glechoma hederacea), Koborid- Erj. (Torb.).
strȃd, m. das Darben, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; glad in strad, Let.; bolna od glada in strada, Jurč.; s. trpeti, darben, C.
stradáč, m. der Hungerleider, Z.; der Schmalhans, Cig.
stradálọ, n. der Hungerleider, Cig.
strádanje, n. das Darben.
strádati, -am, vb. impf. 1) darben; stradaje si kaj prihraniti; šest dni strada, da sedmega razsaja, Z.; strada, da se vanj vidi, da se goli, da se lupi, Met.; — Mangel haben: s. česa, kruha s.; — 2) darben machen, darben lassen, Z., Vrt.; svoj život s, Škrinj.- Valj. (Rad); s. se, sich abhungern, Cig.; — jezika ne bom stradal, ich werde meine Zunge nicht sparen, Z.
strádavəc, -vca, m. der Darbende, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
strádavka, f. die Darbende, Z.
stradè, -ę́ta, m. der Schmalhans, Cig.
strȃdež, m. das Darben, Cig., Jan., C., Dol.; kdor se za mladih dni ne potrudi, tega pred časom stradež pogrudi, Npreg.- Jan. (Slovn.).
strȃdežnik, m. = stradavec, Cig.
strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah ( unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).
strahljìv, adj. = strašljiv, Mur., Cig., Jan., C.
strahóba, f. = strahota, Jan.
strahóbən, -bna, adj. = strahoten, Jan.
strahǫ̑ča, f. = strahota, C.
strȃhoma, adv. mit Furcht, schüchtern, Mur., Cig., Jan., C.; s. kaj storiti, Cig.; tudi: strahọ́ma, Met., Dol.- Levst. (Rok.).
strahomǫ̑ž, m. der Popanz, Vrt.
strahonè, -ę́ta, m. der Zuchtmeister, C.; če otroci prehitro stariše svoje zapustijo, nimajo pravega varha ne strahoneta, Slom.; robati strahonetje dijakov, Slom.
stráhonja, m. kdor druge ima v strahu: der Schreckensmann, der Zuchtmeister, der Terrorist, vzhŠt.- C.; der Tyrann, Jan.; der Despot, vzhŠt.
strahonǫ́sən, -sna, adj. schreckenbringend, Jan. (H.).
strahopèt, -pę́ta, adj. furchtsam, feige.
strahopę̑təc, -tca, m. der Hasenfuß, der Feigling.
strahopę́tən, -tna, adj. = strahopet.
strahopę̑tnež, m. = strahopetec.
strahopę́tnost, f. die Furchtsamkeit, die Feigheit.
strahopəzdljìv, -íva, adj. furchtsam, feige (preprosto).
strahóta, f. die Furcht: od strahote, ogr.- Valj. (Rad); — der Schrecken, das Schrecknis, der Graus; to je strahota! das ist etwas Schreckliches! s. je pogledati, es ist ein furchtbarer Anblick, Cig.; do strahote velik, furchtbar groß, ZgD.
strahótən, -tna, adj. schreckhaft, graus; strahotna vlada, der Terrorismus, Cig. (T.).
strahováłən, -łna, adj. Zucht-, Disciplinar-, Cig., Jan.; strahovȃłna oblast, kazen, Cig.
strahovȃłnica, f. das Zuchthaus, Cig., Jan.; das Correctionshaus, Nov.
strahovȃnje, n. das Aufrechthalten der Zucht o. Disciplin; die Zucht, die Disciplin, Cig., Jan., Cig. (T.); s. otrok, die Kinderzucht, Cig.
strahováti, -ȗjem, vb. impf. in Furcht halten, in guter Zucht haben, im Zaume halten; otroke, vojake s.; meistern: brat ga strahuje, ne more ga s., premočan je, Mur.; misli, da more zvezde s., Cig.; terrorisieren, Jan.; — züchtigen, strafen, Cig., Jan.
strahovȃvəc, -vca, m. der Züchtiger, der Zuchtmeister, Mur., Cig., Jan., C.; Bog je strahovavec hudobnežem, Z.
strahovȃvka, f. die Zuchtmeisterin, die Züchtigerin, Mur., Cig., Jan.; šiba s., Ravn.

6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA