Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (71.539-71.638)

  1. tǫ̑rka, f. bajeslovno žensko bitje, ki hodi po noči prest, če ni motvoz snet s kolovrata, C., M., Z.
  2. tōrkla, f. die Presse, Vrtov. (Vin.); — prim. it. torcolo, bav. torkel, f., C.
  3. tǫ̑rklja, f. 1) = torka, C., M.; — 2) psovka nerodni ženski, SlGor.- C.
  4. tōrkula, f. die Ölpresse, Mik.; — prim. torkla.
  5. toromèr, -mę́ra, m. der Reibungsmesser, Cig. (T.).
  6. tōrta, f. sladčičarsko pecivo, die Torte.
  7. toška, adv. soeben, Drežnica ( Tolm.); — prim. točkar.
  8. tǫ́ta, f. = povesmo, Guts., Cig.
  9. tǫ̑ta, adv. = todtam, hierhin, Rož.- Kres, KrGora, vzhŠt., ogr.- C.
  10. tǫ̑taj, adv. = tota, C., Guts. (Res.).
  11. 1. tǫ̑ti, pron. = ta, dieser, Št.- Cig., Mur., ogr.- C., Rož.- Kres, KrGora.
  12. tǫ̑tka, f. dem. tota; = povesmo, Kor.- C.
  13. tovar, m. 1) = tovor, C.; — 2) = osel, C., Ist.- Nov., C.
  14. tovȃrih, m. = tovariš, Guts. (Res.)- Mik.; (tovarh, Guts.).
  15. tovȃriš, m. 1) der Geselle, der Gefährte, der Genosse, der Kamerad, der Compagnon; — 2) der Brautführer; — 3) kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  16. tovarišíca, f. 1) die Gefährtin, die Genossin; — 2) die Kranzjungfer, Goriš.- C., BlKr.- Let.
  17. tovarišı̑ja, f. die Gesellschaft, po slabi tovarišiji rada glava boli.
  18. tovȃrištvọ, n. die Gesellschaft, die Genossenschaft; vzel nas bo k sebi v nebesko tovarištvo, Trub.; menili so, on je v tovarištvu, (= pri tovariših), Trub.; ti in tvoje tovarištvo, Jurč.; on se je v tovarištvo vdal, ž njim barke delati, Dalm.; t. imeti s kom, Krelj; z nikomer tovarištva ne držati, mit niemandem Gemeinschaft haben, Dalm.; zaiti v slabo t., Cv.; doma in v tovarištvu, ogr.- Valj. (Rad).
  19. tovȃrnik, m. = tovarnar, der Fabrikant, Bes., Vrt.
  20. tovȃrniški, adj. Gewerbs-, Fabriks-, Jan. (H.).
  21. tovȃrništvọ, n. das Fabrikswesen, Jan. (H.).
  22. tovȃruštvọ, n. = tovarištvo, Meg., Dict., kajk.- Dalm., Schönl., Kast.
  23. tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.- Mik.
  24. tovórək, -rka, m. dem. tovor, eine kleine Saumlast.
  25. tovórən, -rna, adj. Saum-, Last-, tovǫ̑rna živina, tovorni konj; — tovorna pot, der Saumweg; — tovorna ladja, das Frachtschiff, tovorni vlak, der Lastenzug, nk.
  26. tovoríti, -ím, vb. impf. 1) auf Saumthieren Lasten fortschaffen; tovorili so blago na Kranjsko, LjZv.; Saumhandel betreiben; z vinom t.; — als Saumlast aufladen, aufpacken, Guts., Cig.; — 2) als Saumlast tragen: živina tovori ali na hrbtu nosi, Dict.; — tudi: tovóriti, -ǫ̑rim.
  27. tovorı̑vəc, -vca, m. das Saumthier: der Tragesel, Cig.; das Saumpferd, M.
  28. tovorı̑vka, f. ein weibliches Saumthier, Mur., Ravn., DZ.
  29. tovorjénje, n. das Säumen.
  30. tovǫ̑rnica, f. die Säumerin; — die Weinhändlerin.
  31. tovǫ̑rnik, * m. 1) der Saumthiertreiber, Dict.; — der Säumer; (vinski) t., der Weinhändler; — der Waarenführer, Cig., DZ.; — tudi: tovȏrnik, tovórnik, Valj. (Rad).
  32. tovórniški, adj. Säumer-; tovorniško sedlo, der Saumsattel, Dict.
  33. tovrę̑d, adv. = tored, um diese Zeit herum, vzhŠt.- C.
  34. tovrę̑da, adv. = tored, Jarn. (Sadj.).
  35. tozdàčka, adv. = todi, ravnokar, soeben, vzhŠt.- C.
  36. tožáriti, -ȃrim, vb. impf. viel klagen: t. o slabi letini, LjZv.; t. koga, jemanden klagen, Processe gegen ihn führen, t. se, processieren, Processe führen.
  37. tožárjenje, n. die Klagerei, das Processieren.
  38. tóžba, f. die Klage; die gerichtliche Klage; tožbo podati, die Klage erheben, Cig.; tožbo pognati pred sodnika, Levst. (Pril.); = tožbo sprožiti, DZ.; pod tožbo biti, im Anklagestand sein, Cig.; tožba je ostala mrtva, der Process wurde sistiert, Ip.
  39. tóžbənica, f. die Klageschrift, Jan. (H.).
  40. tǫ́žən, -žna, adj. 1) Klage-; tǫ̑žno pismo; tožni dan, der Amtstag vor dem Gerichte; — 2) = otožen, traurig, Rez.- C.; melancholisch, Cig., nk.; ( prim. tužen).
  41. tǫ́ženje, n. das Klagen.
  42. toževȃnje, n. 1) das Klagen: t. po domu, das Heimweh, Cig.; — 2) das Processieren.
  43. toževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) klagen, wehklagen, C., Škrinj.; tako je toževal in se ni dal potolažiti, Levst. (Zb. sp.); — 2) anklagen, Slom.; t. se processieren.
  44. tožı̑łnik, m. der Accusativ ( gramm.), Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.
  45. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
  46. tožljìv, -íva, adj. 1) der gerne sich beklagt, Mur.; verdrießlich, Cig., Jan., C.; — 2) träg, faul, verdrossen, Guts., Mur., Cig., Jan., C.; bolnikov obiskovati ne bodi tožljiv! Ravn.; — 3) schläfrig, Cig., Jan., Polj.; mlačna, tožljiva duša, Jap. (Prid.).
  47. tožljı̑vəc, -vca, m. 1) ein verdrießlicher, mürrischer Mensch, Mur., C.; — 2) ein träger, fauler Mensch.
  48. tožljı̑vka, f. 1) ein mürrisches Weib, Mur.; — 2) ein träges Weib.
  49. tožník, m. der Kläger; brez tožnika ni sodnika, Cig.
  50. tràb, trába, m. ein Arm des vorderen oder hinteren Wagenzwiesels, der Wagenschere, vzhŠt., BlKr.; pl. trabi, der Wagenzwiesel, die Wagenschere, Cig., vzhŠt.
  51. trȃbje, n. oni del voza, ki je vtaknjen med podvoz in med oplen, die Wagenschere, der Zwiesel: zadnje t., sprednje t., Cig., Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.), BlKr., (trabję̑, -ę̑sa, Notr.- Cig., Loški Potok- Erj. [Torb.], trobje, -esa, Rib.- Mik., trebje, -esa, Tolm.- Erj. [Torb.]).
  52. trȃblja, f. die Plaudertasche, Gor.
  53. trabljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plaudern, Gor.; — prim. trobiti, trobuzljati.
  54. trabúza, f. die Plaudertasche, Mur., Z.
  55. trácəlj, -clja, m. 1) die Tresse, die Borte, C.; — 2) der Halszapfen des Schweines, vzhŠt.- C.
  56. trackáti, -ȃm, vb. impf. vertröpfeln, verstreuen, Z.; — verzetteln, verschwenderisch gebrauchen, Z., Polj.
  57. tráča, f. = terača, oterač, das Handtuch, Mur., Cig., C., Met., Črni Vrh ( Notr.)- Mik., Gor.; z nekakšno tračo so kelih otirali, Burg.
  58. trȃčəc, -čca, m. dem. trak; das Bändchen.
  59. trȃčič, m. dem. trak; das Bändchen.
  60. tračíšče, n. der Strahlpunkt, Cig. (T.).
  61. trȃčje, n. 1) coll. Bänder, Bes.; — 2) = bobova ali fižolova slama, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); = drobne bekove šibice, GBrda.
  62. tragānt, m. neka smolasta tvarina, der Tragant.
  63. tragantovína, f. der Tragantstoff, Cig.
  64. trȃge, f. pl. 1) die Trage; mrtvaške trage; — 2) (zaničljivo) = dolge noge, Trst. (Let.); — iz nem.
  65. tragēd, m. pisatelj žaloiger, der Tragöde.
  66. trāgičən, -čna, adj. tragediji primeren, tragisch, Cig., Jan., nk.
  67. tragikōmičən, adj. žalostno-vesel, tragikomisch.
  68. tragljáč, m. psovka človeku dolgih nog, ob Muri in Ščavnici- Trst. (Let.), Valj. (Rad); — prim. trage = dolge noge, Trst. (Let.).
  69. trágljiv, adj. träge, Mur., Kast. (Rož.), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. utragljiv.
  70. trájati, -jam, (-jem), vb. impf. dauern, anhalten, Dol.- Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.
  71. trȃk, trȃka, trakȗ, m. 1) das Band, s trakom zavezati; trakovi na klobuku, na zastavi; — die Borte, C.; — t. zavleči bolnemu živinčetu (das Eiterband einziehen), Strp.; — 2) das Pfropfreis, V.-Cig., C., Gor.; — 3) der Halszapfen des Schweines, C.; — 4) der Strahl, Mur., Guts.- Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.); solnce strelja zlate trake, ogr.- Valj. (Rad); pusti eden trak svoje svetlosti v mojo dušo! ogr.- Valj. (Rad); solnčni t., Zv.; — 5) živi t., der Bandwurm, Z.
  72. trakáča, f. der Regenbogen, Dalm., Kast.- C.
  73. trȃkar, -rja, m. 1) der Bandmacher, Cig., M.; — der Bandhändler, Cig., Jan.; — 2) neki ponočni metulj: rdeči t., das rothe Ordensband (catocala elocata), modri t., das blaue Ordensband (catocala fraxini), Erj. (Ž.).
  74. trákavəc, -vca, m. der Strahlstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  75. trákəlj, -klja, m. 1) die Quaste, C.; — das Stockband, vzhŠt.- C.; — 2) der Halszipfel bei Schweinen, Ziegen, Schafen, Z., Valj. (Rad); — 3) ein hervorragender Balken an Gebäuden, der Stichbalken, Jan., Jap. (Sv. p.).
  76. trakomèr, -mę́ra, m. das Aktinometer, Cig. (T.).
  77. trakovíšče, n. der Strahlpunkt, Cig. (T.).
  78. trakovı̑t, adj. strahlig, Jan. (H.).
  79. trakǫ̑vje, n. coll. 1) die Bänder, das Bandwerk; — die Fransen, C.; — 2) der Bärlapp (lycopodium sp.), pod Pohorjem- Erj. (Torb.).
  80. tramìč, -íča, m. dem. tram; das Bälkchen, ein kleiner Tragbaum.
  81. tramīnəc, -nca, m. neka vinska trta: der Traminer, Cig., M.
  82. tramǫ̑vje, n. das Gebälke, das Balkenwerk.
  83. trȃmpuž, m. ein plumper, dicker Mensch, Z., Štrek.
  84. tramtáti, -ȃm, vb. impf. phantasieren, Gor.
  85. 1. trȃnča, f. ein öffentliches Gefängnis, Mur.; der Kerker, Guts.- Cig., C.; — prim. stsl. trątъ, der Kerker, Mik. (Et.).
  86. 2. trȃnča, f. die Phantasie, das Hirngespinst, Cig.
  87. trȃnčanje, n. das Phantasieren, Cig.
  88. trȃnčati, -am, vb. impf. phantasieren (in Krankheiten), Cig., Notr.
  89. trantȃra, f. eine tölpelhafte Person, Mur.
  90. 2. tràp, trápa, m. der Dummkopf, der Tölpel; — trape loviti, dumme Wege wandeln, zwecklos umhergehen, Kr.; menda ga vrag moti, da v taki zimi trape lovi po grmovju, Jurč.; — prim. 2. trep.
  91. tràp, trȃpi, f. = trabje, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); trȃp, -ı̑: zadnja, prednja trap, Hal.- C., Gor.- Valj. (Rad).
  92. trápa, f. 1) die Trappe, Mur.; die Zwergtrappe (otis tetrax), Frey. (F.); — 2) eine dumme Person; zaljubljene trape, LjZv.; — die Thorheit: t. iz njega gleda, Ravn.
  93. trapáriti, -ȃrim, vb. impf. faseln, irre reden, Cig.; — zwecklos herumgehen, Dol.
  94. trapáti, -ȃm, vb. impf. 1) närrisch, tölpelhaft sein, M.; malo trapa, er ist nicht recht bei Verstande, Gor.; — 2) herumirren, Cig., C.; — 3) narren, zum Besten haben: t. koga, Cig., Gor.- M., C.; (s komedijami) so kratkočasili, strašili in trapali izurjeni glumci preprosto ljudstvo, LjZv.; t. koga 1. dan aprila, Navr. (Let.).
  95. trápən, -pna, adj. beschwerlich: trapno delo, C.
  96. trapēz, m. das Trapez, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  97. trapezoīd, m. das Trapezoid, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  98. trapílọ, n. 1) das Marterwerkzeug, die Folter, Cig., C., LjZv.; — 2) die Marter, Jan.
  99. 1. trápiti, trȃpim, vb. impf. quälen, martern, Habd.- Mik., Mur., Cig. (T.), ogr.- C., Mik.; trapljen od nečistih duhov, Trub.; muke nas trapijo, C.; glad me trapi, C.; zob me je trapil vso noč, Kras- Erj. (Torb.); bolezen me trapi, Svet. (Rok.); svoje telo t., seinen Leib abtödten, kasteien, C.; svetci so svoje telo trapili, C.
  100. 2. trápiti, -im, vb. impf. 1) = trapati 3), zum Besten haben, narren, M., Gor.; — nalašč se trapi, er lässt sich zum Narren gebrauchen, V.-Cig.; — 2) närrisch sein, V.-Cig.

   71.039 71.139 71.239 71.339 71.439 71.539 71.639 71.739 71.839 71.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA