Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (71.439-71.538)

  1. tołščíca, f. die Fettsucht, Cig., Jan.
  2. tołščína, f. das Fett, Jan.
  3. tołščóba, f. die Fette, die Feistigkeit; — das Fett.
  4. tomȃžək, -žka, m. der Laubfrosch, M.; — der braune Grasfrosch (rana temporaria), jvzhŠt.
  5. tōmbak, m. rdeča med, das Tomback.
  6. tǫ́mpəlj, -plja, m. = tumpelj 1), ein dicker, stumpfer Holznagel, vzhŠt.- C.
  7. tompljáti, -ȃm, vb. impf. = s tomplji zbijati, vzhŠt.- C.
  8. tǫ̑nčič, m. = črv v jabolkih ali hruškah, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  9. tònf, tónfa, m. = tolmun, tonjka; — prim. kor.-nem. tumpf (istega pomena).
  10. tóniti, tǫ́nem, vb. impf. im Sinken begriffen sein, untersinken; Peter je tonil, Trub.; — solnce tone, Zora.
  11. toniti, -im, vb. impf. žito toni, das Getreide verdirbt infolge eines Nebels, Cig.; — prim. 2. tonja.
  12. tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.- C. ( Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.- C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.
  13. 1. tǫ̑nja, f. eine tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, C., vzhŠt.; — die Wasserlache, Jan.; — der Sumpf, Mik.
  14. 2. tǫ̑nja, f. eine Art Senge, BlKr.; t. je pala na pšenico, BlKr.; (tona?, ein Nebel, der die Saaten verdirbt, Cig.).
  15. tǫ̑njka, f. der Wassertümpel, jvzhŠt.
  16. tonǫ̑vščica, f. die Lachmöve (larus ridibundus), Cig., Jan., Erj. (Ž.); (tǫ́novščica) Frey. (F.).
  17. tontráti, ** -ȃm, vb. impf. rauschen, donnern, C.
  18. tonzūra, f. izstrižen krožec na duhovniški glavi, die Tonsur.
  19. tòp, tǫ́pa, m. die Kanone; — po hs. iz tur.
  20. tòp, tópa (topà), adj. stumpf; top nož; Kako bom jaz sekal, Ko je kosa topa, Npes.-Schein.; — top kot, ein stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — stumpfsinnig, unempfindlich: top človek, Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv.; topa vest, C.; dumm, C.
  21. 1. tópəc, -pca, m. der Schwachkopf, Cig., SlN.
  22. tópək, -pka, adj. schmelzbar, auflöslich, h. t.- Cig. (T.).
  23. topíłən, -łna, adj. zum Schmelzen dienend, Schmelz-: topı̑łnọ orodje, das Schmelzwerkzeug, Cig.
  24. topı̑łnica, f. die Schmelzhütte, Cig., Jan., C., Erj. (Min.), DZ.
  25. topı̑łnik, m. der Schmelztiegel, Cig., Jan.
  26. topílọ, n. 1) das Lösungsmittel ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) das Schmelzen: baker prvega topila, Kupfer erster Schmelzung, DZ.; der Fluss ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  27. topı̑rka, f. = topir, netopir, Vod. (Pes.).
  28. topı̑rša, f. die Nachtschwärmerin, die Schlampe, Kr.- Valj. (Rad), Mik.
  29. 1. topíšče, n. der Schmelzherd, Jan. (H.).
  30. 1. topíti, -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.- C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — ( pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati ( gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik ( n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.- C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.
  31. 2. topíti, -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.- C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.
  32. 3. tǫ́piti, -im, vb. impf. stumpf machen, abstumpfen, Mur., Cig., C.; tudi: tópiti, tǫ́pim.
  33. topı̑vəc, -vca, m. der Schmelzer.
  34. tóplək, -ləka, m. 1) eine Art Kuchen, SlGor.- C.; — 2) der Südwind: Toplek, toplek, nam zakuri! Že prihaja sveti Juri, Ščav.- Glas.
  35. toplíca, f. 1) die Therme, Polj.; nav. pl. toplice, heiße Quellen, die Thermen; das Thermenbad; v toplice iti, ins Bad reisen; v toplicah se kopati; — 2) (po rus.) das Treibhaus, Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.
  36. toplı̑čar, -rja, m. der Badegast in einem Thermenbade, Cig., Burg. (Rok.), SlGosp., jvzhŠt.
  37. toplína, f. die Wärme, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); taka toplina je danes! es ist heute so warm! jvzhŠt.; — die Temperatur, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  38. toplinomèr, -mę́ra, m. das Calorimeter, Cig. (T.).
  39. toplíti, -ím, vb. impf. = greti, V.-Cig., C.; t. se = greti se, Levst. (Zb. sp.).
  40. topljeníca, f. das Treibhaus, Glas.
  41. topljénje, n. das Schmelzen.
  42. topljìv, -íva, adj. schmelzbar, Cig.
  43. toplokàz, -káza, m. das Thermoskop, Cig. (T.).
  44. toplokŕvən, -vna, adj. warmblütig, Mur., Cig., Jan.; — ( fig.) heißblütig, hitzig, ogr.- M., C.; cholerisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  45. toplomèr, -mę́ra, m. das Thermometer, Mur., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  46. toplomę́rən, -rna, adj. thermometrisch, Jan., Cig. (T.).
  47. toplóta, f. die Wärme; žareča t., die strahlende Wärme, Cig. (T.); — tudi: toplọ̑ta.
  48. toplotvǫ́rən, -rna, adj. wärmebildend: toplotvorna živila, Erj. (Som.).
  49. topničár, -rja, m. = topnik, der Artillerist (tudi: topnı̑čar), Cig., Jan., nk.
  50. topník, m. der Artillerist, Cig., Vrt.; (po rus.).
  51. topnjáča, f. das Kanonenboot, nk.
  52. topočútən, -tna, adj. stumpfsinnig, grobsinnig, Cig.; fühllos, Zora.
  53. topoglàv, -gláva, adj. schwachköpfig, blöd, beschränkt.
  54. topoglȃvəc, -vca, m. der Schwachkopf.
  55. topogrāf, m. krajepisec, der Topograph.
  56. topografı̑ja, f. krajepis, krajepisje, die Topographie.
  57. topokǫ́tən, -tna, adj. stumpfwinkelig, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  58. tópoł, -óla, m. die Pappel (populus), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Poh., Goriš.
  59. tópoł, -ǫ̑li, f. = topol m., Dol.; laška t., die Pyramidenpappel (populus pyramidalis), črna t., die Schwarzpappel (p. nigra), bela t., die Silberpappel (p. alba), Tuš. (R.).
  60. topóla, f. die Pappel, Cig.; — eine Pappel mit herabhangenden Ästen, Poh.
  61. topolíca, f. = puhlica, rahla, puhla prst, Hal.- C.
  62. topolik, m. der Pappelwald, BlKr.- DSv.
  63. topolína, f. neka trta, C., SlGor.- Erj. (Torb.); weißer Mehlweiß, Trumm.
  64. topólov, adj. Pappel-; t. les; — topolova zemlja = puhla, puhličasta zemlja, C.
  65. topólovina, f. 1) das Pappelholz, Cig., Jan.; — 2) topolovína, neka trta, Št.- Erj. (Torb.); der Mehlweiß, Vrtov. (Vin.).
  66. topólovka, f. 1) die Pappel, Cig.; — 2) neka užitna goba, posebno rada rastoča po topolovih gozdih, Mur., C.; — 3) der Pappelnblattkäfer (hrysomela populi), Erj. (Ž.).
  67. topǫ̑łščica, f. neka goba, der Rosspilzling, C.
  68. tópor, -óra, m. 1) = toporišče, der Axtstiel, der Hackenstiel, Jarn., Jan., Mik., Poh., Savinska dol.; dva topora dolga klada, Levst. (Rok.); — 2) die Axt, Mur., Mik.
  69. toporı̑ščar, -rja, m. der Stielmacher, Blc.-C.
  70. toporíšče, n. der Axtstiel; — der Stiel einer Haue, eines Ruders u. dgl., C.; — ima glavo na pravem toporišču = er hat den Kopf an rechter Stelle, Mur.; znam komu toporišče najti = ich weiß mit jemandem umzugehen, V.-Cig.
  71. topǫ̑rnik, m. der Stielmacher, C.
  72. toporòb, -rǫ́ba, adj. stumpfkantig, Cig. (T.), C.
  73. topòt, -óta, m. das Gestampfe, das Getrampel; tópot, -óta, Kras, Erj. (Torb.).
  74. topóta, f. = topost, Jan.
  75. topotȃnje, n. das Stampfen, das Getrampel.
  76. topotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, trampeln.
  77. topótniti, -ǫ̑tnem, vb. pf. stampfen, Bes., SlN.- C.
  78. topoúmən, -mna, adj. stumpfsinnig, Cig. (T.).
  79. topoȗmje, n. der Stumpfsinn, Cig. (T.); — rus.
  80. topovína, f. das Kanonengut, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  81. topǫ̑vščina, f. das Kanonengut, Cig. (T.).
  82. tora, f. ein dummes Weib, SlGradec; — prim. nem. Thor.
  83. tǫ́rati, -am, vb. impf. 1) schwer tragen, Vod. (Izb. sp.); — schleppen, Z.; — 2) kränkeln, C., Z.
  84. tǫ̑rba, f. 1) die Riementasche, die Handtasche, die Reisetasche; — 2) der Maulkorb, Cig., nk.; — prim. madž. turba, tur. torba, Mik. (Et.).
  85. torbáčək, -čka, m. eine kleine Riementasche, BlKr.; — prim. hs. torbak, der Mantelsack, M., C.
  86. tǫ̑rbar, -rja, m. kdor torbe izdeluje, der Taschner.
  87. tǫ̑rbica, f. dem. torba; 1) das Täschchen; — 2) der Maulkorb, nk.
  88. tǫ̑rbičar, -rja, m. der Taschenkrebs, C.
  89. torẹ̑, adv. um diese Zeit: tore ko, sobald (toreko), Bes.
  90. torę̑d, adv. = takrat, SlGor.- C.
  91. 1. tǫ́rej, adv. deshalb, darum; — daher, also.
  92. tǫ́rən, -rna, adj. Reibungs-: tǫ̑rna elektrika, Jan. (H.).
  93. toríca, f. die Klette (lappa), Guts.- Cig., Mur., Jan.; die große Klette (lappa maior), Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium silvestre), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — das Klebkraut (galium aparine), SlGor.- Erj. (Torb.), Josch; — das Waldstroh (galium mollugo), Josch; mrtva t., das Labkraut (galium verum), C.
  94. toríłce, n. dem. torilo; das Schüsselchen, das Schälchen, Dict., Cig., M.; pos. lesena posodica za jedi, Svet. (Rok.), Ljub.; — die Schale bei der Wage, M.
  95. toríłən, -łna, adj. Schal-: torı̑łna vaga, die Schalwage, Cig.
  96. torı̑łnica, f. 1) (vaga) t., die Schalwage, Cig.; — 2) das Gedenkemein (omphalodes), C., Tuš. (B.).
  97. torílọ, n. eine hölzerne, halbkugelförmige Schüssel oder Schale; bes. die Schüssel, in welcher der Teig zum Laib geformt wird; die Backschüssel, Cig., Gor.; — die Käseform, Štrek.; — die Schale übhpt., Mur., Cig.; srebrno t., Ravn.; leseno t., Vod. (Izb. sp.); važno t., die Wagschale, Ravn.- Valj. (Rad).
  98. torílovəc, -vca, m. die Schildflechte, die Schüsselflechte (parmelia), Tuš. (B.).
  99. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
  100. tóriti, tǫ́rim, vb. impf. verstreuen, verzetteln, Mur., Jan., Mik., vzhŠt.

   70.939 71.039 71.139 71.239 71.339 71.439 71.539 71.639 71.739 71.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA