Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (71.239-71.338)

  1. tiščı̑n, m. der Dränger, ein zudringlicher Mensch, Cig., M.
  2. tišína, f. die Stille; die Windstille, Cig., Jan., Cig. (T.).
  3. titrováti, -ȗjem, vb. impf. die Maßanalyse vornehmen, titrieren ( chem.), Cig. (T.).
  4. titulatūra, f. naslovje, die Titulatur.
  5. tı̑vra, f. ime nekega ženskega straha, s katerim plašijo otroke, da jih pobere, ako ne bodo pridni, Avber na Krasu- Erj. (Torb.).
  6. tjà, adv. dorthin, Trub., Dalm., Boh., Levst. (Zb. sp.), nk.; sem in tja, Krelj.
  7. tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; ( prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
  8. tjulẹ̀nj, -ẹnjà, m. der Seehund (phoca vitulina), Cv. III. 7.; — rus.
  9. tjulẹ́nji, adj. vom Seehund, Cv.; — rus.
  10. tkája, f. 1) die Weberei, Cig., Jan.; — 2) das Gewebe, ogr.- Valj. (Rad).
  11. tkałčevȃnje, n. die Betreibung des Weberhandwerkes, M.
  12. tkałčeváti, -ȗjem, vb. impf. das Weberhandwerk betreiben, Jarn.- Cig., M.
  13. tkȃłčič, m. dem. tkalec; ein kleiner Weber, Cig.; mladi t., C.; der Weberssohn, M.
  14. tkȃłčji, adj. des Webers, Weber-, Meg., M.; tkalčje vratilo, der Weberbaum, Dict., Habd.- Mik., Dalm., Kast.
  15. tkȃłəc, -łca, m. 1) der Weber; — 2) družbeni t., der Webervogel (ploceus socius), Erj. (Ž.).
  16. tkáłən, -łna, adj. Webe-: tkȃłni stol, C.
  17. tkȃłnica, f. 1) die Weberstube, Cig., C.; — 2) die Webemaschine, DZ.
  18. tkálọ, n. der Webstuhl, Kremp.- C.
  19. tkánica, f. 1) ein gewobener Gürtel, Habd.- Mik.; nav. rdeč ali pisan ženski pas, BlKr.; — 2) der Regenbogen, ogr.- C.
  20. tkanína, f. das Gewebe; der Zeug; — das Zellgewebe: živčevna t., das Nervengewebe, tenčična t., das Epithelgewebe, vezna t., das Gewebe der Bindesubstanz, Erj. (Som.).
  21. tkȃnje, n. 1) das Weben; — 2) das Gewebe, Mur., Cig., Jan.
  22. tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; ( praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu- Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče- Erj. [Torb.], tčèm, Plužna- Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.- Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.- Valj. [Rad].
  23. tlà, táł, n. pl. der Boden; ob tla (ób tla) vreči, zuboden werfen; na tla (ná tla) pasti; na tleh ležati; pri tleh, zu ebener Erde; — vložena tla, der Parketboden, Jan. (H.); — das Terrain, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
  24. tlačák, m. das Trittbrett beim Spinnrad, vzhŠt.
  25. tlačániti, -ȃnim, vb. impf. Frohndienste leisten, roboten, Cig., Jan., Jurč., LjZv., Navr. (Let.).
  26. tlȃčej, m. ein langsamer Mensch, Jarn.
  27. tlȃčək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  28. tláčenje, n. das Hinein- oder Niederdrücken; — das Treten; — das Bedrücken, das Unterdrücken.
  29. tlačı̑łnica, f. 1) das Kelterhaus, die Kelter, Cig., Jan.; — 2) = stiskalnica, die Pressmaschine, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  30. tlačílọ, n. 1) ein Mittel zum Stopfen: z. B. der Pfeifenstopfer, Cig.; — 2) = tlačenje, das Treten, die Tretarbeit (bei Trauben, Kraut), jvzhŠt.; — 3) = stiskalnica, die Kelterpresse, Cig.
  31. tláčiti, tlȃčim, vb. impf. 1) drücken, niederdrücken; mora ga tlači, der Alp drückt ihn; hineindrücken, stopfen; v vrečo kaj t.; t. se kam, sich irgendwo hineindrängen; (z nogami) t., treten; ilovico t.; zelje t., Kraut eintreten; grozdje t., Trauben austreten, keltern; — ne bode dolgo zemlje, trave tlačil = ne bode dolgo živel; — 2) bedrücken, unterdrücken; — z lakoto in žejo koga t. (plagen), Krelj.
  32. tlačník, m. der Unterdrücker, Slovan.
  33. 2. tlȃčnja, f. ( eig. das Austreten): der durch Austreten gewonnene Traubensaft: dati komu kaj od svoje mlačve in tlačnje, Ravn.
  34. tlȃčnjak, m. das Trittbrett, vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad).
  35. tlàk, tláka, m. 1) festgestampfter Boden, das Estrich, das Straßenpflaster, das Trottoir, Guts., Mur., Cig., Jan., Levst. (Cest.), kajk.- Valj. (Rad), nk.; — 2) der Druck ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); zračni t., der Luftdruck, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.; ( hs.).
  36. tláka, f. der Frohndienst, die Robot; tlako delati, na tlako iti, na tlaki biti; tlako delati komu, jemandem Robot leisten ( fig.); občinska t., die Naturalarbeitsleistungen, Levst. (Nauk, Cest.), Svet. (Rok.).
  37. tlȃkar, -rja, m. der Pflasterer, Cig.
  38. tlákati, tlȃkam, vb. impf. pflastern, C., nk.
  39. tlakomèr, -mę́ra, m. der Luftdruckmesser, das Barometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  40. tlakomę́rən, -rna, adj. Barometer-, barometrisch, nk.
  41. tlakopǫ́rən, -rna, adj. (gegen den Druck) rückwirkend ( phys.): tlakoporna trdnost, Jan. (H.).
  42. tlakovína, f. das Straßenpflastergeld, Cig., DZ.; die Pflastermaut, DZkr.
  43. tlápiti, -im, vb. impf. schwatzen, plappern, Habd.- Mik.; — hs.
  44. tlȃščina, f. das statt der Frohndienste gezahlte Geld, das Frohngeld, Cig., Jan.
  45. tlẹ̑nje, n. das Glimmen.
  46. tlẹ́ti, tlím, vb. impf. glimmen; — od žalosti t., sich abgrämen, Cig.
  47. tlı̑nka, f. der Glimmstengel, die Cigarre, Cig., Nov., Glas, SlN.
  48. tmíca, f. die Finsternis, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  49. tmína, f. die Finsternis, Cig., Jan.
  50. tnȃčək, -čka, m. ein Klotz, der sich nicht spalten lässt, ("knjaček") Št.- Valj. (Rad).
  51. tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.- Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Kal- Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
  52. tnálovina, f. die mit vermoderten Holzabfällen gemischte Erde des Holzplatzes; tudi: tnalovína.
  53. tníge, f. pl. das Fangeisen für Füchse, Št.- Valj. (Rad).
  54. tọ̀, conj. da, so (im Nachsatze): to bi bili reveži, če bi mutasti bili, Ravn.; kadar pride, to psuje, BlKr.- Levst. (M.); kar (kaj) dlje, to bolje, je länger, desto besser, Krelj.
  55. toāza, f. francoski seženj, die Toise, ( math.), Cig. (T.).
  56. tobáčišče, n. das Tabakfeld, Jan. (H.).
  57. tobȃčnat, adj. mit Tabak verunreinigt: otare si tobačnati nos, Bes.
  58. tobȃčnica, f. die Tabaksdose.
  59. tobák, m. 1) der Tabak; t. kaditi; = t. piti Kr.- Mur., Cig., Burg.; drobni t., der Schnupftabak, V.-Cig.; t. njuhati, Levst. (Nauk), nk.; — 2) divji t., die Tollkirsche (atropa belladonna), Josch; — tudi: tobȃk.
  60. tobȃkar, -rja, m. 1) der Tabakraucher; — 2) der Tabakverkäufer, der Trafikant; — 3) der Tabakschwärzer, der Tabakschmuggler, M., Slom.- C., Pjk. (Črt.), LjZv.
  61. tobakę̑ra, f. die Tabakdose, Kr.- Valj. (Rad); — prim. it. tabacchiera.
  62. tobákov, adj. Tabak-: tobakovo pero, tobakov sok.
  63. tobółəc, -łca, m. 1) = oselnik, der Köcher des Mähers, C., Z., BlKr.- Mik.; — 2) = telečjak, der Tornister, Jan.; — der Beutel, Z.
  64. tobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf., C., Slom., Kres; pogl. topotati.
  65. tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.- C.
  66. tòč, tǫ́ča, m. der Schub der Kugel im Kegelspiel, V.-Cig., Jan.
  67. tǫ́ča, f. der Hagel; — toča gre, es hagelt.
  68. točȃj, m. der Schenk, der Kellner, Mur., Cig., Jan., nk.; Točaj, le znova kupo mi napolni! Greg.; veliki t., der Obermundschenk, Ravn.
  69. točȃjka, f. die Kellnerin, Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
  70. 1. tǫ̑čar, -rja, m. tisti, komur je toča pobila, LjZv., Dol.
  71. 2. točár, -rja, m. = točaj, Jan., C., Bes.; — der Schenkwirt, Jan.
  72. 1. tǫ̑čarica, f. = čarovnica, katera točo dela, Bes.
  73. 2. točaríca, f. = točajka, Jan., C.; — die Schenkwirtin, SlN.
  74. točárnica, f. die Schenke, nk.
  75. 1. tǫ́čən, -čna, adj. pünktlich, präcise, Cig., Jan., nk.; tehtnica je točna, die Wage ist richtig, Sen. (Fiz.); — rus.
  76. tóčenje, n. das Schenken, der Schank.
  77. tǫ́čica, f. dem. toca; das Kätzchen, Rez.- C.
  78. točíłən, -łna, adj. Schank-: točı̑łna pravica, nk.
  79. točı̑łnica, f. 1) die Schenke, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Schenkkrug, Fr.- C.
  80. točílọ, n. 1) das Dreheisen, Jan. (H.); — die Presse, Cig. (T.), DZ.; ( stsl.).
  81. točı̑təv, -tve, f. 1) das Ausschenken; — 2) das Drehen, Cig.
  82. tóčiti, tǫ́čim, vb. impf. 1) fließen machen: vergießen; solze, kri t.; kri t. iz nosa, Nasenbluten haben, Guts.- Cig.; — ausschenken; vino, pivo t.; — lonec toči, der Topf rinnt, Mur.; sod toči, C.; — 2) laufen machen: rollen machen, wälzen: krogle, kamenje t.; A vsak drugače svojo kroglo toči, Levst. (Zb. sp.); t. se, rollen: okleno (= jekleno) zrnje se spredaj toči, Ravn. (Abc.); t. se črez kamen in brin, Jurč.; — drehen; kolo t., Cig.; nit t., Zwirn machen, C.; predivo t. (= sukati), C.
  83. točı̑vəc, -vca, m. der Schenk, Cig.
  84. točji, adj. točja gos = liska, das Blässhuhn, das Wasserhuhn (fulica), Dict., Hip. (Orb.).
  85. tǫ̑čka, f. der Punkt, Cig., Jan., nk.; — rus.
  86. tọ̀čkar, adv. neulich, gerade vorher, erst, Jan., ogr.- Mik., (iz: to či kar, Mik.).
  87. tǫ̑čnat, adj. vom Hagel beschädigt, Cig.; točnato grozdje, vino, Z.
  88. tóčnja, f. das Ausschenken, der Schank.
  89. tǫ̑d, adv. auf diesem Wege, da herum, in dieser Gegend; tod pojdemo; tod je vse polno kač; — od tod (odtod), do tod (dotod).
  90. todà, conj. indessen, jedoch, allein; mala ptica prepelica, toda upeha konja in junaka, Jan. (Slovn.).
  91. tǫ̑daj, adv. = tod, Z.; od todaj = odtod, Dict.- Mik., Kast. (N. c.).
  92. 1. tǫ̑di, adv. = tod, nk., SlGor.
  93. 2. tọ̑di, adv. = otodi, soeben, gerade früher, kurz zuvor, Alas., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Dol.; todi (izgovarjajo: tudi) sem vodo prinesla, Dobrepolje ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  94. tǫ̑dik, adv. = tod, Jan., Danj.- Mik., Npes.-Vraz.
  95. tọ̑dinji, adj. kar je otodi bilo prineseno, storjeno itd., Svet. (Rok.); todinja voda = otodi prinesena voda, Tolm., Lašče- Erj. (Torb.).
  96. tǫ̑dkaj, adv. = tod, Mik., Erj. (Izb. sp.), LjZv.
  97. tòf, tǫ́fa, m. 1) der Tuff, Litija; — 2) der Mühlstein für feines Mehl: mleti na t., Z.
  98. tófiti, tǫ̑fim, vb. pf. = čofniti, schlagen, Gor.
  99. tǫ̑g, tǫ́ga, adj. 1) straff, steif, starr, Guts., Jarn., Mur., Kor.- Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Koborid ( Goriš.), Kor.- Erj. (Torb.); togo hoditi po prstih, Telov.; — iti v tog ( nam. v togo?) = počasi iti, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) fest, stark: t. remen, toge niti, tog človek (ein Mensch von festem Körperbau), Jarn.- Kres III. 476.; togo zvezati, fest zusammenbinden, Jarn. (Sadj.).
  100. 1. tǫ́ga, f. 1) die Trägheit, Mik., UčT.; v togo se podati, träge werden, C., Z., UčT.; — 2) die Beschwerlichkeit, die Verdrießlichkeit, Habd.- Mik.; — 3) die Schwermuth, C.; — die Traurigkeit, kajk.- Dalm., Rez.- Baud., nk.; ( prim. tuga).

   70.739 70.839 70.939 71.039 71.139 71.239 71.339 71.439 71.539 71.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA