Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (71.139-71.238)

  1. tę̑žkati, -am, vb. impf. mit der Hand das Gewicht prüfen, wägen, Jan., M., Dol.; — t. grehe, die Sünden abwägen, LjZv.
  2. težkóba, f. die Bedrängnis, Jan.; — die Mühsamkeit, Cig.
  3. težkǫ̑ča, f. die Schwere, Mur.; — die Schwierigkeit, die Beschwerde, Dict., Mur., C., Mik., Dalm., nk.
  4. težkǫ̑čən, -čna, adj. schwierig, beschwerlich, Mur.
  5. težkohǫ́dən, -dna, adj. schwerfüßig, Jan.
  6. težkokŕvən, -vna, adj. schwerblütig, melancholisch, Cig. (T.), M.
  7. tę̑žkoma, adv. schwer, Jan.
  8. težkomǫ́čən, -čna, adj. schwer urinierend, Hip.- C.
  9. težkonòg, -nǫ́ga, adj. schwerfüßig, schwerfällig, Mik.
  10. težkóta, f. die Schwere; — die Schwierigkeit, die Beschwerde.
  11. težkótən, -tna, adj. schwer; — schwierig, beschwerlich.
  12. težkotǫ́pən, -pna, adj. strengflüssig, Jan. (H.).
  13. težkovídən, -dna, adj. übersichtig, Žnid.
  14. težljìv, -íva, adj. beschwerlich, Cig.
  15. tę̑žnica, f. (črta) t., die Schwerlinie, Cig., Jan.
  16. tę̑žnja, f. die Bestrebung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  17. thọ̑r, -rja, m. der Iltis, Mur., Jan., Volk., Danj.- Valj. (Rad); — prim. dehor.
  18. thọ̑rnica, f. die Iltisfalle, C., Kr.- Valj. (Rad).
  19. tı̑blọ, n. das Bügeleisen, bes. das Schneiderbügeleisen, Mur., vzhŠt.- C.; -— prim. tegla.
  20. tíbo, interj. ein Zuruf an die Pferde, rechts zu gehen.
  21. tičȃnje, n. das Stecken.
  22. tíčati, -ím, vb. impf. stecken; klin trdo tiči v steni; ključ tiči v vratih; tvoje strele v meni tiče, Dalm.; doma, v krčmi t.; pri (v) knjigah t., bei den Büchern sitzen; v dolgovih t., in Schulden stecken; v revah in nadlogah t.; v tem grmu tiči zajec = da liegt der Hund begraben.
  23. tičı̑n, m. einer, der es bei keiner Arbeit weiter bringt, Polj.; der Säumige, Z.
  24. tīgər, -gra, m. 1) der Tiger (felis tigris); — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  25. tīgra, f. 1) das Tigerweibchen; — 2) goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  26. tīgrica, f. das Tigerweibchen, Cig., Jan.
  27. tīgrovka, f. das Tigerweibchen, Jan., C.
  28. tı̑h, tíha, adj. still; tiha noč; tiho govoriti; tiho bodi! schweig! — t. človek, ein stiller, eingezogener Mensch; tiha nedelja, der fünfte Sonntag in der Fasten; na tihem, im stillen; na tihem priti; s tiha, im stillen, Prip.- Mik.; = s tihega, BlKr.- Mik.
  29. tı̑həc, -hca, m. = zlobnjak, die Fraisen, C., Z.
  30. tı̑hnica, f., Jan., Slom., pogl. soglasnik.
  31. tı̑hnik, m., Jan., C., pogl. soglasnik.
  32. tihǫ̑ča, f. die Stille, Z., Mik.
  33. tihohòd, -hǫ́da, m. das Faulthier, Cig., M., Nov.- C.
  34. tı̑homa, adv. stille, im stillen, Cig., M., C.
  35. tihóta, f. die Stille; nočna, grobna t.
  36. tihotȃpəc, -pca, m. 1) der Schleicher, V.-Cig.; — 2) der Schleichhändler, der Schmuggler, Cig., Jan., nk.; — 3) = tat 3), Jan. (H.).
  37. tihotápiti, -tȃpim, vb. impf. 1) schleichen, Jan. (H.); — 2) schmuggeln, Jan. (H.).
  38. tihotȃpka, f. 1) die Schleicherin, Cig.; — 2) die Schleichhändlerin, die Schmugglerin, Jan., nk.
  39. tihótən, -tna, adj. still; tihotni grob.
  40. tíjan, adv. = tijam, tja, C., Mik., SlGor.
  41. tı̑k, m. 1) die Berührung, der Contact, Cig. (T.); — 2) = tip, der Tastsinn, Mur., C.; — 3) der Pfahl Jarn.- Cig.; der Weingartenpfahl, Mur., Mik.
  42. tı̑k, I. adv. knapp; tik pod gorami, LjZv.; — II. praep. c. gen. knapp an; tik pota stoji stara jablan; tik mene je šel.
  43. tikáča, f. der Stecken, die Stange, C.
  44. tíkanje, n. das Dutzen.
  45. 2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
  46. tı̑koma, I. adv. t. pri čem, knapp an etwas, Cig.; t. zaprt, luftdicht geschlossen, Vrtov. (Km. k.); — knapp, mit genauer Noth, V.-Cig.; — II. praep. c. gen. tikoma česa, knapp an etwas, Cig., C.; t. groba, Zv.
  47. tı̑kva, f. 1) der Kürbis, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt., ogr., kajk.; — laže, kakor da bi tikve sadil, C.; — 2) die Kürbisflasche, Cig.; — die Kolbenflasche, Cig.; — die Flasche, Alas.; — 3) der Schädel, der Kopf, C., Valj. (Rad).
  48. tikváča, f. der Schädel, vzhŠt.- C.
  49. tı̑kven, adj. Kürbis-, Jan. (H.).
  50. tı̑kvica, f. dem. tikva; kleiner Kürbis, vzhŠt.
  51. tikvı̑nəc, -nca, m. der Balsamapfel (momordica balsamina), C.
  52. tikvı̑nje, n. coll. die Kürbisblätter, das Kürbiskraut, C.
  53. 1. tı̑ł, tı̑la, m. 1) der Nacken, das Genick, Jarn., Jan., C.; (tilj, Habd.- Mik.); — 2) der Hintertheil, Cig.; = zadnja stran sekire, Vrt.; = nožev hrbet, V.-Cig.
  54. tı̑lčati, -am, vb. impf. = trkati s pirhom ob pirh, za igro, Cig., Polj.
  55. tı̑łəc, -łca, m. 1) das Genick, der Nacken, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; — 2) der Messerrücken, C.
  56. tı̑łək, -łka, m. das Genick, C.; za tilek ga je udaril, Lašče- Levst. (Rok.).
  57. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
  58. tı̑nj, m. 1) Plankenreihe, Guts.; — 2) die Planke, Habd.- Mik., DZ.
  59. tínjati, -am, vb. impf. im Verlöschen begriffen sein, glimmen, vzhŠt.
  60. tı̑njevje, n. die Plankenreihe, Guts.
  61. tintínati, -ı̑nam, vb. impf. auf der Maultrommel spielen, Rez.- C.
  62. tı̑ntnica, f. die Tintenflasche, Cig.; — = tintnik, das Tintenfass, Jan., Žnid.
  63. tı̑ntnik, m. das Tintenfass, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  64. 1. tı̑p, m. der Tastsinn, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.), Žnid.
  65. 2. tīp, m. značilna oblika, der Typus; — tipi = tiskarske črke, Typen.
  66. tipáč, m. der Betaster, Cig.
  67. tipáłən, -łna, adj. Tast-, Jan. (H.).
  68. tipȃłnica, f. der Fühlfaden, das Fühlhorn, der Fühler, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  69. tipálọ, n. das Tastorgan, Jan., Cig. (T.); — = tipalnica, der Fühlfaden, Cig. (T.).
  70. típanje, n. das Tasten, das Befühlen.
  71. típati, tı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) tasten, befühlen; — 2) t. piskre, irdene Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.
  72. 1. típən, -pna, adj. 1) česar je kaj obtipati: tipna ženska, ein corpulentes Weib, Svet. (Rok.); — 2) Tast-, Gefühls-, Jan. (H.).
  73. 2. tīpən, -pna, adj. typisch, Jan. (H.).
  74. tīpičən, -čna, adj. typisch, Cig. (T.), nk.
  75. tı̑pka, f. die Taste, Cig., nk.
  76. tı̑pkati, -am, vb. impf. tasten, Cig.
  77. típniti, tı̑pnem, vb. pf. leicht betasten, betupfen, Cig.
  78. tipogrāf, m. tiskar, der Typograph.
  79. tipografı̑ja, f. tiskarstvo, die Typographie.
  80. 1. tı̑r, tı̑ra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.- Erj. (Torb.).
  81. 2. tı̑r, m. der Trieb, C., Zora; der Instinct, C.
  82. 3. tìr, tíra, m. der Raum im Thurm, wo die Glocken hangen, Rib.- Mik. (Et.); Drobna ptica v tir zleti, Npes.-K.
  83. 4. tı̑r, m. der Zank, der Streit, Jan., Gor.; — prim. it. tira, isto.
  84. tı̑r, -ı̑, f. ein getretener Pfad im Schnee, die Schneebahn, vzhŠt.
  85. tı̑ralica, f. der Steckbrief, nk.; — po hs.
  86. tiranı̑ja, f. = tiranstvo: ljubezni t., Preš.
  87. tı̑ranje, n. das Treiben.
  88. tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
  89. tı̑rina, f. coll. die Heublumenbrösel, ("tirna") Z., C., jvzhŠt.; tudi pl. tirine, jvzhŠt.
  90. tíriti, -im, vb. impf. = tir delati po snegu, eine Schneebahn machen, Mur., Zora, vzhŠt.
  91. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
  92. tı̑rman, m. = mejnik, der Grenzstein, Notr.; (tirmen, Mik., Kras); — prim. it. termine, Grenzstein, Mik. (Et.).
  93. tı̑rnik, m. = kruh od mešanega žita, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  94. tı̑rnjak, m. Brot aus Speltweizenmehl, Štrek.
  95. tı̑š, -ı̑, f. die Stille: v hramu nastane tiš, LjZv.
  96. tíšati, tı̑šam, vb. impf. = molčati, still sein, Blc.-C., Drežnica, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  97. tı̑šč, m. der Druck, Mur., Jan., C., Dol.; — der Drang, Jan.; scalni t., der Harndrang, Mur.; — die Nothdurft, C.
  98. tíščanje, n. das Drücken; — das Drängen, der Drang.
  99. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
  100. tiščȃvka, f. 1) konjska bolezen (kadar konj tišči z glavo v jasli ali v steno), der Koller, der Dummkoller, Cig., Jan., Nov., DZ., Burg. (Rok.), Strp.; — 2) eine zudringliche Person, Gor.

   70.639 70.739 70.839 70.939 71.039 71.139 71.239 71.339 71.439 71.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA