Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (71.039-71.138)

  1. 1. tepljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.- Valj. (Rad).
  2. 2. təpljáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, C.
  3. tépnja, f. eine schwatzhafte Person, Mik.; tudi: tę̑pnja, Valj. (Rad).
  4. təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.
  5. təptȃnje, n. das Stampfen; das Niedertreten.
  6. təptáti, -ȃm, vb. impf. stampfen; — mit Füßen treten; t. zemljo; niedertreten; t. travo; ( pren.) deželo t., das Land verwüsten, Dalm.
  7. tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
  8. 1. teráč, m. der Flachsbrecher, Cig., Jan.
  9. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  10. teráča, f. 1) das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Flachsbreche, Mur.
  11. teračíca, f. die Flachsbrecherin, Cig., BlKr.
  12. terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
  13. terati, -am, vb. impf. 1) = tarati 1), foltern, V.-Cig.; — 2) t. se = goniti se (o ovcah), C.
  14. tȇrca, f. tretjica (v glasbi), trojica (v igri), die Terz.
  15. tercēt, m. trospev, das Terzett.
  16. tercijȃlka, f. die Bettschwester.
  17. tercijȃn, m. brat 3. reda sv. Frančiška; — der Bettbruder.
  18. tercijȃnka, f. sestra 3. reda sv. Frančiška; — die Bettschwester.
  19. tercijārən, -rna, adj. tretjegorski, tertiär ( geol.), Cig. (T.).
  20. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
  21. teri, m. pl. das Chor in der Kirche, C.
  22. teríca, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin.
  23. terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
  24. terı̑čnik, m. 1) der Flachsbrecher, Cig.; — 2) = poseben kruh za terice, das Brechelbrot, Mur., Cig.
  25. terı̑čnjak, m. das Brechelbrot, Mur., Cig.
  26. terı̑lja, f. die Flachsbrecherin, die Brechlerin, Mur., Jan., Danj.- Mik., Št.
  27. terı̑łnica, f. 1) die Brechelstube, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; — die Brechelstätte, ogr.- C.; — 2) die Brechelmaschine, DZ.
  28. terílọ, n. das Flachsbrechen, Jan.
  29. terína, f. ein von einem brennenden Span abgefallener Splitter, vzhŠt.- C.
  30. terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.
  31. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
  32. terı̑tba, f., Danj. (Posv. p.), pogl. teritva.
  33. terı̑təv, -tve, f. das Flachsbrechen, das Brecheln, Mur., Cig., Jan., C.
  34. teritōrij, m. ozemlje, das Territorium.
  35. terjȃčnica, f. das Theriakwasser, Cig.
  36. terjákovəc, -vca, m. der Theriakgeist, Cig., Jan.
  37. terjȃtəv, -tve, f. die Forderung, bes. die Geldforderung.
  38. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
  39. térjav, adj. dumm, SlGor.; — prim. terec.
  40. terjȃvščina, f. die Forderung, Cig., Jan., Levst. (Pril.).
  41. terminologı̑ja, f. znanstveno imenstvo, die Terminologie.
  42. termīt, m. neka mravlja: die Termite (termes), Erj. (Ž.).
  43. termoelēktričən, -čna, adj. thermoelektrisch.
  44. termomētər, -tra, m. toplomer, das Thermometer.
  45. tę̑rnica, f. der Spreuwinkel auf der Dreschtenne, kajk.- Valj. (Rad).
  46. tȇrnja, f. ein tölpelhaftes, dummes Weib, Mur., C.
  47. tę̑rnjak, m. kruh od pirjevice (Spelt), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. tirnik.
  48. terorīzəm, -zma, m. das Schreckenssystem, der Terrorismus.
  49. terpentīnovəc, -vca, m. der Terpentingeist.
  50. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
  51. tẹščı̑łnica, f. die Weinpresse, Levst. (Pril.), Nov.
  52. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
  53. tẹščnják, m. das Gedränge (tešnjak), Dol.- Mik.
  54. tẹšíłen, -łna, adj. tröstend, trostreich, nk.
  55. tẹšílọ, n. das Besänftigungsmittel, Jan.; der Trost, nk.; Kdor je nesrečen, upa vsak tešila, Str.
  56. tẹšı̑telj, m. der Tröster, Jan., nk.
  57. tẹšı̑teljica, f. die Trösterin, nk.
  58. tẹ́šiti, tẹ̑šim, vb. impf. beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; Marija je Jožefa tešila, Npes.- Pjk. (Črt.); otroka t., Dol.; — trösten, Jan., nk.
  59. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  60. tę́ti, -tnèm, vb. impf. hacken, Levst. (Slovn.); beißen, Jarn.; — nav. le s predponami.
  61. tétič, m. = moje tete sin, Meg., C., Z., BlKr.; = mojega tetca sin, BlKr.; — tudi: tetìč, -íča.
  62. tetı̑čnik, m. das Geschwisterkind, Mur.
  63. tetíva, f. die Bogensehne, Meg., Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Trub., ogr.- Mik.; svoje strele na tetivo polagajo, Dalm.; — die Sehne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); tetive, die Knochenbänder, Cig.
  64. tetívən, -vna, adj. Sehnen-: tetı̑vni mnogokotnik, das Sehnenvieleck, Cel. (Geom.); tetivno merilo, der Chordenmaßstab, Cig. (T.).
  65. tetraēdər, -dra, m. četverec, das Tetraeder.
  66. tetragōn, m. četveroogelnik, das Tetragon.
  67. tetralogı̑ja, f. štiri skupaj spadajoče dramatične igre, die Tetralogie.
  68. tetrapodı̑ja, f. četverostopje, die Tetrapodie.
  69. tetrẹ̑v, m. der Fasan (phasianus), Erj. (Ž.); (po drugih slov. jez.).
  70. tę̑vlja, f. eine plapperhafte Person, Gor.; — beži, beži, tevlja! Nov.
  71. tevljáti, -ȃm, vb. impf. lallen wie ein Kind, Gor.; — ungereimtes Zeug sprechen, plappern: stare ženice rade tevljajo, Gor.
  72. 1. tę́za, f. 1) die Folter, die Tortur, Cig., Jan.; — 2) die Folterbank: na tezo razpeti, ZgD.; na tezo dejati, Cig., Jan.; — das Reck, DZ.; — 3) die Anfechtung, die Lust, Mur., Mik.
  73. 2. tēza, f. spust, die Thesis (metr.), stavek, die These ( phil.), Cig. (T.).
  74. 3. tę̑za, f. der Vogelherd, Cig., C., Štrek.; — iz it. tesa.
  75. tezȃłnik, m. der Radehaken der Schmiede, Cig.; — natezalnik.
  76. tezálọ, n. ein Werkzeug zum Strecken, die Strecke, Jan.
  77. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
  78. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
  79. težák, m. 1) der Taglöhner; danes imamo težake; — 2) das Gewicht an der Wanduhr, Polj.
  80. težakováti, -ȗjem, vb. impf. Taglöhnerdienste leisten, als Taglöhner leben, Bes.
  81. težálọ, n. dasjenige, womit man etwas beschwert, das Gewicht: zelje mora imeti težalo, vzhŠt.- C.; t. pri uri, vzhŠt.
  82. težáščina, f. die Taglöhnerarbeit, das Tagwerk: ročna, vozna t., die Hand-, Zugarbeit, Levst. (Cest.).
  83. težȃštvọ, n. der Taglöhnerstand, kajk.- Valj. (Rad).
  84. tę́žati, tę̑žam, vb. impf. t. koga, auf jemandem lasten, Cig.; butare jo bodo tako težale, da bode pešala, Škrinj.
  85. težȃva, f. die Schwierigkeit, die Beschwerlichkeit; s težavo, mit Mühe, schwer; brez težave, mühelos; — die Mühseligkeit; vsak ima svoje težave; — die Beschwerde; porodne težave, die Geburtswehen; smrtne težave, die Todesnoth; — težave me obhajajo, es ist mir übel, unwohl; težava mi je, es ist mir übel, Kras.
  86. težávən, -vna, adj. beschwerlich, schwierig; težavna pot; težavno delo.
  87. težáviti, -ȃvim, vb. impf. belästigen, plagen, Mur., Cig., Jan., C.; — beschwerlich sein, zur Last fallen: to mi težavi, vzhŠt.- C.
  88. težčíca, f. = težava, die Schwere (des Kopfes), die Eingenommenheit, Valj. (Rad).
  89. tę̑žəc, -žca, m. der Schwerspat, der Baryt, Bleiw.- Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  90. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
  91. tę́žən, -žna, adj. 1) Gewichts-: tę̑žna stopnja, DZ.; — 2) schwer, Mur., Sen. (Fiz.), Dol.; — schwierig, Kremp.- C.
  92. težénje, n. 1) das Beschweren; vestno t., die Gewissensbisse, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Bestreben, die Bestrebung, Cig. (T.), C.
  93. teževı̑t, adj. von bedeutendem Gewicht, Levst. (Zb. sp.).
  94. težílọ, n. die Beschwerung, Cig.; — das Gewicht, Jan.; z. B. das Uhrgewicht, M.
  95. težína, f. 1) die Schwere, Guts.- Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — das Schrot (der Münzen), Cig. (T.); — 2) der Ballast, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Schwierigkeit, ogr.- C.
  96. težíšče, n. der Schwerpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  97. težíščən, -ščna, adj. Schwerpunkt-: težı̑ščna ravnina ali ploskev, die Schwerebene, Cig. (T.).
  98. težı̑ščnica, f. die Schwerlinie, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  99. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
  100. tę̑žje, n. das Gewicht, Jan.; — der Ballast, Jan.

   70.539 70.639 70.739 70.839 70.939 71.039 71.139 71.239 71.339 71.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA