Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (70.939-71.038)

  1. tẹlǫ́vən, -vna, adj. = telesen, körperlich, leiblich, Habd.- Mik., Mur., Jan., C.
  2. 1. tẹlǫ̑vnik, m. die Weste, Mur., Cig., Jan., Jurč.
  3. 2. telovník, m. = telog, talog, Levst. (Beč.), Dol.
  4. tẹ̀m, conj. čim — tem, je — desto; — prim. ta ( pron.).
  5. təmà, f. 1) die Finsternis, das Dunkel; — tema je, es ist finster; tema se dela, es wird finster; tema se mi dela pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen; tema je kakor v mehu, kakor v rogu, es ist stockfinster; — 2) eine ungezählte Menge, eine Unzahl; tema ljudi, vojakov; t. poetov in pravljičarjev, Jurč.; — (tudi: téma, vzhŠt.).
  6. təmáčən, -čna, adj. etwas finster, halbdunkel, dämmerlich, trüb, Cig., Jan., Bes., Notr.; ne beri, uže je temačno, Podkrnci- Erj. (Torb.); životariti v temačnih prostorih, Zv.
  7. tẹ́me, tẹ́mena, n. 1) der Scheitel; od podplatov do temena mu ni bilo kaj reči, Ravn.- Valj. (Rad); — der Scheitel ( math.), Cel. (Geom.); — 2) die oberste Fläche der bäurischen Stubenöfen, Mur., Dol.; po večerji sta se ulegla na teme in zaspala, LjZv.; — 3) die Firste im Bergbau, Mur., Cig., Jan.
  8. témelj, -ę́lja, m. der Grund, das Fundament, Cig., Jan., nk.; — ( pren.) die Grundlage, Mur., Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.; prim. gr. θεμέλιον Mik. (Et.).
  9. temeljı̑t, adj. gründlich, Cig., Jan., nk.; — hs.
  10. təmə̀n, -mnà, adj. dunkel, finster; — dunkel ( v. Farben); — blind, trübe ( v. Glas); tudi: témən, Št.
  11. tẹmenàt, -áta, adj. hochgescheitelt, Cig.
  12. tẹ́mence, n. dem. teme; das Scheitelchen, Valj. (Rad); kodrasto t., Greg.
  13. tẹ́menci, m. pl. = temenice, die Haarschuppen, Fr.- C.
  14. tẹ́menica, f. 1) das Scheitelbein, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) pl. tẹ́menice, die Kopfschuppen, bes. bei neugeborenen Kindern, V.-Cig., Št.
  15. tẹ́menik, m. der Höhepunkt, Cig.; t. kake stavbe, der höchste Punkt eines Baues, DZ.
  16. tẹmeníšče, n. der Scheitelpunkt, Cig. (T.); der Zenith, Žnid.
  17. tẹmenúha, f. das Maiblümchen (convallaria majalis), Hal.- C.
  18. təmína, f. = tmina, tema, die Finsternis, Z.
  19. təmnȃva, f. eine dunkle Stelle, V.-Cig.
  20. təmnẹ̑nje, n. das Dunkelwerden.
  21. təmnẹ́ti, -ím, vb. impf. finster werden; — temneč, dämmerig, dunkel: temneče jutro, temneč večer, Fr.- C.; temneča hiša, finster, C.; — dunkel werden ( v. Farben).
  22. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče- Erj. (Torb.).
  23. təmnı̑čar, -rja, m. 1) der Kerkermeister, Cig., Jan., Zora; — 2) der Arrestant, ogr.- Valj. (Rad).
  24. təmnı̑čarica, f. die Kerkermeisterin, Cig., Jan.
  25. təmnı̑t, adj. dunkel, Cig., M.; temnita prihodnost, Ravn.
  26. təmníti, -ím, vb. impf. finster, dunkel machen; — t. se, finster, dunkel werden; temni se, es wird dunkel.
  27. təmnják, m. ein lichtscheuer Mensch, Dict.- Mik.; — der Finsterling, der Obscurant, Cig.
  28. təmnjénje, n. das Dunkelmachen.
  29. təmnóba, f. die Dunkelheit, Dict.; hoditi v temnobi, Guts. (Res.).
  30. təmnǫ̑ča, f. die Finsternis, Mur., Cig., Jan.
  31. təmnoglȃvəc, -vca, m. der Finsterling: pitali so nas s temnoglavci, Str.
  32. təmnoglę̑dəc, -dca, m. der Pessimist, Jan. (H.).
  33. təmnóta, f. = temota, Mur., Cig., Jan., C.; škodljiva t., Guts. (Res.).
  34. təmóta, f. die Finsternis, die Dunkelheit, das Dunkel.
  35. temótən, -tna, adj. dunkel, finster.
  36. tempè, -ę́ta, m. tempast človek, Dict.
  37. tempəljnína, f. die Tempelsteuer, Mur., C.
  38. temperamēnt, m. narav, das Temperament.
  39. tẹmùč, conj. (starejša pisava za: temveč) vielmehr, sondern; tat ne pride temuč da krade, ein Dieb kommt nur um zu stehlen, Dalm., Schönl.; nič druzega nẹ́, temuč —, es ist nichts anderes, als —, Trub.
  40. tẹmvèč, conj. vielmehr, sondern, nk.; — prim. temuč.
  41. tənčíca, f. 1) feine Leinwand; der Schleierflor, Cig., Jan., nk.; — 2) = tenka zemlja, seichter Boden ( opp. debelica), Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) die Oberhaut (epidermis), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) = tenčina 2), die Weiche, BlKr.
  42. tənčı̑čarica, f. die Florfliege (hemerobius perla), Jan., Erj. (Ž.).
  43. tənčíčən, -čna, adj. fein (vom Gespinst), C.
  44. tənčína, f. 1) die Feinheit ( z. B. des Gewebes), Cig., Jan.; — 2) die Weiche am menschlichen o. thierischen Körper, BlKr.; — 3) seichter Boden, Z., UčT.
  45. tę̑nda, f. = ranta, BlKr.- DSv.
  46. tendencijōzən, -zna, adj. nameren, tendenziös.
  47. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
  48. tenę̑t, m. = tenetva, das Spiegelnetz, Ljub.
  49. tənẹ́ti, -ím, vb. impf. dünn werden: otok teni, die Geschwulst nimmt ab, C.
  50. tenę̑tva, f. = lovnica, das Spiegelnetz, BlKr.
  51. tenę̑tvọ, n. die hintere, großmaschige Wand am Zugnetze, Žaga pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. stsl. teneto, Netz.
  52. təníca, f. die Flachsseide (cuscuta), M., C.
  53. təníti, -ím, vb. impf. dünn machen, dünn ziehen, walken, ausziehen, Mur.; testo je tenjeno, Kras- Erj. (Torb.), vzhŠt.; dünn Schlagen: kovine t., Erj. (Min.).
  54. tẹ́nja, f. ein bestimmt begrenzter Schatten ( z. B. eines Menschen, eines Haufes), das Schattenbild, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); tvoja t. se vidi na steni, vzhŠt.
  55. tẹnjekàz, -káza, m. der Schattenzeiger, Jan. (H.).
  56. tənkočútən, -tna, adj. feinsinnig, Cig.
  57. tənkokljȗnəc, -nca, m. der Dünnschnäbler, Cig., Jan.
  58. tənkóta, f. = tenkost.
  59. tənkovràt, -vráta, adj. dünnhalsig, Cig., Jan.
  60. tənkovrátən, -tna, adj. dünnhalsig, Cig.
  61. tenōr, -rja, m. die hohe Männerstimme im Gesang, der Tenor.
  62. tentáti, -ȃm, vb. impf. = izkušati, versuchen, ogr.- C., BlKr.; — prim. lat., it. tentare.
  63. teolōg, m. bogoslovec, der Theolog.
  64. teologı̑ja, f. bogoslovje, die Theologie.
  65. teolōški, adj. bogoslovski, theologisch, nk.
  66. teorēm, m. znanstven učni stavek, das Theorem.
  67. teorētičən, -čna, adj. kar je po teoriji, theoretisch.
  68. teorētiški, adj. theoretisch, Cv.
  69. teorı̑ja, f. znanstveni učni stavki kake vednosti, die Theorie.
  70. tèp, tépa, m. 1) der Tölpel, Mariborska ok.- Pjk. (Črt.); — 2) das Herumschwärmen: na tep iti, po tepu hoditi, C.; tudi: na tepe iti, na tepih biti, C.; — 3) das Laichen der Fische, C.
  71. tę́pa, f. 1) ein nichtsnutziges, vagabundierendes Frauenzimmer, Svet. (Rok.); — 2) der Müßiggang, C.
  72. tepáča, f. die Holzaxt, die Fällhacke, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., SlGor.; t. v dva seka, die Queraxt, Mur.- Cig.
  73. tépče, -eta, n. ein alberner Mensch, der Tölpel, Cig., C., jvzhŠt.
  74. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
  75. tę́pəlj, -plja, m. der Baumklotz, Z., Vas Krn- Erj. (Torb.).
  76. tepeníca, f. die Prügelei, Svet. (Rok.).
  77. tepénje, n. das Prügeln, das Schlagen.
  78. tepę́nka, f. neka vinska trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
  79. tépeš, -ę́ša, m. der Herumschwärmer, Mur.
  80. tepešı̑ja, f. das Vagabundieren, Mur., Danj.- Mik.
  81. tepę̑ška, f. 1) eine geflochtene Ruthe, Z.; — 2) = povesmo prediva, C.
  82. tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.
  83. tepę̑šnik, m. der Herumschwärmer, Mur.
  84. təpətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = teptati, stampfen, C., Krelj.
  85. təpətȃvəc, -vca, m. eine starke Flügelfeder, die Schlagfeder, V.-Cig.
  86. tepèž, -ę́ža, m. 1) das Prügeln, Schläge: tepeža vredna pregreha, Dict.; sivec je bil tepeža vajen, Jurč.; božji tepeži, die von Gott gesandte Züchtigung, C.; — 2) die Prügelei, die Schlägerei; hud t. je bil po noči; — 3) das Herumschwärmen: na t. iti, C.; — 4) der Herumstreicher, der Vagabund, Dict.- Mik.; der Gassenbube, Jan.; — tudi: tȇpež, Valj. (Rad), Št.
  87. tepę́žən, -žna, adj. Prügel-: tepę̑žni prstan, der Raufring, LjZv.; — tepežni dan, das Fest der unschuldigen Kinder.
  88. tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
  89. tepę̑žkanje, n. das Schlagen, die Schlägerei, LjZv.; das Schlagen mit der Kindelruthe am Feste der unschuldigen Kinder.
  90. tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
  91. tepežljìv, -íva, adj. rauflustig, Jan.
  92. tepę̑žnica, f. 1) eine Geißel, Dict., Jap. (Sv. p.); die Kleidergeißel, Cig.; die Kindelruthe; — 2) = tepežni dan, C., Ljub., Št.- Navr. (Let.); — 3) die Rauferei, Slom.; — 4) die Herumschwärmerin, Jan. (H.).
  93. tepę̑žnik, m. 1) der Raufbold, Cig., Jan.; — 2) der Herumschwärmer, Cig.
  94. tepę̑žnja, f. die Schlägerei, die Rauferei, Cig., Jan.
  95. tepíca, f. die Herumstreicherin, Prip.- Mik.; ein nichtsnutziges oder dummes Frauenzimmer, Svet. (Rok.), jvzhŠt.
  96. tepígov, adj. tepigovi možje, Männer aus dem Pöbel, Trub.
  97. tepíšče, n. die Prügelstätte, C., SlN.
  98. tę̑pka, f. 1) die Mostbirne; — 2) neka trta, M., BlKr.- Erj. (Torb.).
  99. tę̑pkati, -am, vb. impf. leicht schlagen, Polj.
  100. tę́pkovəc, -vca, m. 1) der Mostbirnwein; — 2) der Ort, wo viele Mostbirnen wachsen, Mur.; — 3) neka vrsta tepek, Gor.

   70.439 70.539 70.639 70.739 70.839 70.939 71.039 71.139 71.239 71.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA