Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (70.739-70.838)

  1. tȃm, adv. 1) dort; tam pa tam, hie und da; od tam = od onod; do tam = do onod; — 2) = tja: sem pa tam, hin und her, jvzhŠt.; sem ter tam razvlečeno, Dict.
  2. 2. táma, f. die Betäubung, die theilweise Bewußtlosigkeit, SlGor.- C.; v tami leži, C., jvzhŠt.; — prim. tamšast.
  3. támar, m. die Viehhürde, die Pferche, V.-Cig., Št.- C.; — prim. kor.-nem. tummer, tunger (istega pomena).
  4. tamáriti, -ȃrim, vb. impf. in Pferchen einschließen, pferchen, Jan., Notr.; — durch Pferchen oder Hürden düngen, V.-Cig.
  5. támati, -am, vb. impf. wie ein Schlaftrunkener herumtappen, Z.
  6. tamburáš, m. kdor zna na tamburico udarjati, der Mandolinenspieler, nk.
  7. tamburašíca, f. die Mandolinenspielerin, nk.
  8. támburica, f. ein Saiteninstrument: die Tamburine, die Mandoline, nk.; — hs.
  9. tàmdi, adv. = tam, onod, Mur.; tamdi sem hodil, SlGor.
  10. tàmdik, adv. = tamdi, Mur., Danj. (Posv. p.).
  11. tàmkaje, adv. = tamkaj, Schönl.
  12. támor, -óra, m. = tamar, Gor.- Valj. (Rad); hlev pri planinskih kočah, Bled ( Gor.).
  13. tamúzati, -am, vb. impf. leicht schlagen, Z.
  14. tamúzniti, -ȗznem, vb. pf. einen leichten Schlag versetzen, Jan. (H.).
  15. tanáč, m. = svet, der Rath, ogr.- Valj. (Rad); t. držati, ogr.- Let.; — prim. madž. tanács, Mik. (Et.).
  16. tȃnčnik, m. = tanki grah, die Platterbse (lathyrus), Medv. (Rok.).
  17. tanīn, m. čreslovina, das Tannin.
  18. tȃnjšati, -am, vb. impf. dünner machen, verdünnen; — t. se, dünner werden.
  19. tantáti, -ȃm, vb. impf. = mečkati: t. komu kaj, jemandem etwas vorspiegeln, Cig.
  20. tȃntər, adv. iz: ta noter, Rož.- Kres.
  21. tántovina, f. neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Celje, Rogatec- Erj. (Torb.); weißer Wippacher, Trumm.; — tudi: tantovína.
  22. tantrẹ́, adv. iz: tam notre (notri), Rož.- Kres.
  23. tápa, f. ein einfältiger, dummer Mensch, M., Kr.; — prim. kor.-nem. tappe, tapp'l (istega pomena).
  24. tápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichen, Jarn., Cig., Jan., C., Kr.; kontrabantarji s tobakom tapajo po deželi, Jurč.; — prim. kor.-nem. tappe, Fuß ( zaničlj.), srvn. tape, Pfote.
  25. tapīr, m. der Tapir; amerikanski t., der amerikanische Tapir (tapirus americanus), Erj. (Ž.).
  26. tapljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, Z., Let., Dol., Gor.
  27. tȃr, m. Brunft der Stute, M.
  28. 2. tāra, f. teža posode, v kateri se blago pošilja, die Tara.
  29. tarȃc, m. das Straßenpflaster, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. terrazzo, die Terrasse.
  30. tarȃcati, -am, vb. impf. pflastern, Guts.- Cig.
  31. tarāntola, f. neki pajek: die Tarantel (lycosa tarantula), Erj. (Ž.).
  32. tárati, -am, vb. impf. 1) abplagen, martern, V.-Cig.; bil je preganjan, vjet, taran, Vod. (Izb. sp.); — t. se, sich abplagen, Cig.; — 2) langsam arbeiten oder gehen, C.; — 3) t. se, = goniti se (o kobili), M.; — prim. treti (?).
  33. tȃrba, f. ein einfältiges Weib, C.
  34. tarbáti, -ȃm, vb. impf. = počasno in nerodno kaj delati, Gor.
  35. tȃrča, f. 1) die Tartsche, der Schild, Meg., Dalm., Krelj; — 2) die Zielscheibe, das Ziel, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) ein runder Korb; tarčo polno jagod nabrati, Savinska dol., — prim. nem. Tartsche, fr. targe, Mik. (Et.).
  36. tȃrčar, -rja, m. = tarčestrelec, Cig.
  37. tȃrčnica, f. (puška) t., die Scheibenbüchse, V.-Cig.
  38. tȃrəc, -rca, m. der Quetscher, Cig.
  39. tarkljáti, -ȃm, vb. impf. = gristi, da se sliši glas grizočih zob, (od ben.-it. torcolàr, pressen), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  40. tȃrnanje, n. das Jammern, das Klagen.
  41. tȃrnica, f. kraj, kjer tarejo predivo, die Flachsbreche, Cig., Polj.
  42. 1. tȃrnja, f. der Jammer, Cig., Jan.; der Gram, V.-Cig.; kaj me puščaš v toliki tarnji? Glas.
  43. 2. tȃrnja, f. die Wachsmilbe (iz ben.-it. tarma), Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  44. tarnjávati, -am, vb. impf. = tarnati, Npes.-Schein.
  45. tarōk, m. das Tarokspiel.
  46. tȃšč, adj. = prazen: bogate je odpustil tašče, Krelj; — tašče zrno, das Afterkorn, Cig.; — prim. tešč.
  47. tášča, f. die Schwiegermutter.
  48. 1. táščica, f. dem. tašča; 1) eine kleine Schwiegermutter; — 2) das Rothkehlchen (sylvia rubecula); — višnjeva t., das Blaukelchen, Levst. (Nauk); — 3) der Hornklee (lotus corniculatus), Koborid- Erj. (Torb.).
  49. 2. tȃščica, f. dem. 2. taška; 1) das Hängeschlösschen, Cig.; — 2) das Amulet, Jan.; das Medaillon, Jan.; — 3) eine Art Kuchen, C., Z.
  50. 2. tȃška, f. 1) die Tasche, Dalm.- Valj. (Rad), Št.; — 2) das Hängeschloss, das Vorlegschloss, Cig., DZ., Gor.; — 3) eine Art Kuchen, Z.; — prim. it. tasca, nem. Tasche.
  51. 3. tȃška, f. = prazno zrno, das Afterkorn, Cig.; — die Weinbeerhülse, bes. die ausgepresste, Cig.; — nam. taščka; prim. tašč.
  52. taškìč, -íča, m. das Männchen vom Rothkehlchen, Štrek.
  53. tȃt, tȃta, tatȗ, m. 1) der Dieb; — 2) der Nebenschössling an Bäumen, Reben, Cig., Jan.; — ein abgesonderter Faden des Dochtes (der Wolf), Cig., Jan.; — 3) neki hrost: der Kräuterdieb (plinus fur), Erj. (Z.).
  54. tatáriti, -ȃrim, vb. impf. tatarische Worte in die Sprache mengen, Preš.
  55. tȃtba, f. der Diebstahl, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), LjZv.
  56. tatbína, f. der Diebstahl, Z., Valj. (Rad).
  57. tatìč, -íča, m. dem. tat; ein kleiner Dieb; tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo, Jan. (Slovn.).
  58. tatíga, f. eine diebische Person, kajk.- Valj. (Rad).
  59. tatı̑ja, f. = tatinstvo, Mur., Cig., Jan.
  60. tatína, f. 1) = tatvina, C.; — 2) tȃtina, m. = tat, BlKr.- DSv.
  61. tatíniti, -ı̑nim, vb. impf. das Diebshandwerk treiben, V.-Cig.
  62. tatı̑nščak, m. 1) ein diebischer Mensch, C., M.; — 2) der Bienenstock mit den Raubbienen, Levst. (Beč.).
  63. tatı̑nščica, f. ein diebisches Weib, C.
  64. tatọ̑di, adv. = otodi, ravnokar, soeben, Gor.
  65. tatovı̑t, adj. voll Diebe: tatovito je, es kommen viele Diebereien vor, BlKr.- Cig.
  66. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
  67. tatvína, f. 1) der Diebstahl; — 2) das Gestohlene; živo tatvino pri kom najti, Dalm.
  68. távanje, n. das Herumtappen.
  69. távati, -am, vb. impf. herumtappen; po temi tavati; — unsicher gehen: bolnik po sobi tava; — prim. nem. tappen (?).
  70. tavljáti, -ȃm, vb. impf. furchtsam herumtappen: naglo stopi! kaj tavljaš? Gor.- Mik.
  71. tavmatrōp, m. čudokret, das Thaumatrop, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  72. tavník, m. = koš, v katerem se vjete ribe hranijo, Dol.
  73. tavtologı̑ja, f. istorečje, die Tautologie.
  74. tȃvžent, num., pogl. tisoč.
  75. tȃvžentroža, f. = svedrec, das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium); tavžentrože piti, den daraus bereiteten Thee trinken.
  76. tȃžej, m. = tolažnik, C., Slom.
  77. tážiti, -im, vb. impf. = tolažiti, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — prim. bav. dasig, št.-nem. tasig = kleinlaut, geduldig, C.
  78. tȃžnik, m. = tolažnik, Guts.- Cig.
  79. teātər, -tra, m. gledališče, das Theater.
  80. teatrālən, -lna, adj. theatralisch.
  81. tę̑č, -ı̑, f. das Zapfenlager einer Welle, eines Rades, die Anwelle, Mur., Cig., Met., Mik., Ig (Dol.).
  82. tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle ( mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.- M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).
  83. tečȃjnica, f. 1) die Achse ( geogr.), V.-Cig., Levst. (Pril.); — 2) der Polarstern, C.
  84. tečȃjnik, m. der Polarkreis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  85. təčáti, -ím, vb. impf. = tičati, stecken ( intr.), Dict., Kast.- Cv., Mik., vzhŠt.
  86. tę́čən, -čna, adj. 1) nahrhaft, gedeihlich; tečna jed; ( pren.) tečno delo, ausgiebige Arbeit, Levst. (Pril.); — 2) schmackhaft, Habd.- Mik.; appetitlich, Jan.; — tečno jesti, mit Appetit essen, Prip.- Mik.
  87. tečénje, n. das Laufen; der Lauf: v tečenju let, Levst. (Zb. sp.).
  88. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
  89. tę́čina, f. der Gang unter der Erde, M., Levst. (Cest.); krt ima tečine pod zemljo, M., Z., Svet. (Rok.).
  90. tȇčmək, -məka, m. der Mundschenk bei einer Hochzeit, Valj. (Rad).
  91. tədàj, adv. 1) damals; tedaj je bilo drugač; — 2) dann, in diesem Falle; če si nedolžen, tedaj se oglasi; — daher, folglich, also.
  92. tədàjci, adv. damals, Mik.; — sogleich damals, sogleich, C.; on je t. vstal, Krelj.
  93. tẹ́dən, -dna, m. die Woche; danes teden, heute über acht Tage, heute vor acht Tagen; križev t., die Bittwoche, cvetni t., die Palmwoche, veliki t., die Charwoche; — pogl. tjeden.
  94. tẹ̑dnica, f. das Wochenbuch, Jan. (H.).
  95. tẹ̑dnik, m. 1) das Wochenblatt, die Wochenschrift, Cig., Jan., nk.; — 2) der Wöchner, Dol.
  96. tę̑g, tẹ̑ga, tegȃ, m. 1) der Zug: na eden teg (roke), ogr.- Valj. (Rad); — die Linie, ogr.- C.; — 2) das Tagewerk, Jan., C.; — 3) die Last, C.; — 4) das Getreide, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Svet. (Rok.), BlKr., Cig., Jan.
  97. tę́ga, f. = teža, das Gewicht, Z., Vest., Zora.
  98. tegíča, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  99. tegı̑čka, f. = tegičica, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  100. tegínja, f. 1) die Schwierigkeit, Jan.; — 2) = omotica, omedlevica: prišla mu je teginja, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; = težave v želodcu, Črniče ( Goriš.); — 3) dringende Eile, Jan.; kakšna teginja ti je, da tako hitiš? Lašče- Erj. (Torb.); s silo in teginjo se je vršilo delo, LjZv.

   70.239 70.339 70.439 70.539 70.639 70.739 70.839 70.939 71.039 71.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA