Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (70.639-70.738)

  1. tabelārən, -rna, adj. razpredelen, tabellarisch, Jan. (H.).
  2. tábər, -bra, m. die Festung, Dalm.; pogl. tabor.
  3. tabę̑rna, f. das Wirtshaus, Mur., Cig., Jan., C.; Iz cerkve pa hitro V taberno leti, Npes.-K.; Ne hodi v taberne! Ahac.
  4. tabernákəlj, -klja, (-kəljna), m. presvetišče, das Tabernakel.
  5. tabernáti, -ȃm, vb. impf. ein Wirtshaus halten, C.
  6. tȃbla, f. 1) die Tafel; — 2) ein breites Brett: das Blatt eines Tisches, Cig.; — prim. lat. tabula, nem. Tafel.
  7. tȃblica, f. dem. tabla, das Täfelchen.
  8. tábor, m. 1) das Lager, Habd.- Mik., Meg.; ein befestigtes Lager, ein befestigter Ort, Mur., Cig., Jan.; Zdaj bo vzela (kraljica) beneški tabor, Svetega Marka v'soki zvonik, Npes.-K.; tabor je obzidana in utrjena cerkev, prava narodna trdnjava zoper Turke, Zora; — 2) der Krieg, kajk.- Valj. (Rad), Prip.- Mik.; — v tabor dati, zum Militär geben, C.; — 3) eine Volksversammlung unter freiem Himmel zu politischen Zwecken, nk.; (tábor, -óra, Levst. [Nauk]); — 4) das Lager = die Partei: v našem, v nasprotnem taboru, nk.; prim. tur. tabor, Mik. (Et.).
  9. taboríšče, n. 1) der Lagerplatz, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Heereslager, nk.; — 2) die Volksversammlungsstätte, C., Levst. (Nauk).
  10. taboríti, -ím, vb. impf. 1) lagern, campieren, Mur., Jan., C.; na Kosovem tabori srbski narod, Glas.; t. se, sich lagern, C.; — 2) eine Volksversammlung unter freiem Himmel abhalten, C.
  11. tábornik, m. der Vertheidiger eines tabor, C.
  12. taborováti, -ȗjem, vb. impf. 1) lagern, campieren, Cig., Jan.; — 2) eine Volksversammlung abhalten, C.
  13. 1. táca, f. die Tasse; — prim. it. tazza.
  14. 2. táca, f. 1) die Tatze, die Pfote; vem, kam pes taco moli = ich weiß, wo das hinaus will; zastonj pasjo taco na mizo vlečeš = die Natur lässt sich nicht verleugnen, Npreg.- Mariborska ok.- C.; — 2) medvedova t., eine Art Bärenklau: gemeines Heilkraut (heracleum sphondylium), C., Strp.; — mačje tace, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Josch.
  15. tacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig, plump einhergehen, Z.
  16. tácəlj, -clja, (-cəljna), m. die Manschette, die Handkrause, Cig., C.
  17. tȃcman, m. ein Thier mit großen Tatzen: der Bär, Z., Bes.; — tudi o človeku, kateri ima velike roke ali noge, Lašče- Levst. (Rok.).
  18. táčica, f. dem. taca, das Pfötchen.
  19. 1. tȃčka, f. der Schiebkarren, Mur., Cig., Jan., C., Dol.; tudi pl. tačke, Mur., Valj. (Rad), BlKr.
  20. 2. tȃčka, f. dem. taca; 1) das Pfötchen; — 2) = obrabljena motika, C.; — 3) neka goba (auricula muris minor), C.
  21. tȃčkar, -rja, m. der Karrenschieber, Cig., Jan.
  22. tačkáriti, -ȃrim, vb. impf. = s tačkami voziti, karren, Cig.
  23. 1. tȃčkati, -am, vb. impf. = na tačkah voziti: rudo t., Erz auslaufen ( mont.), Cig.
  24. 2. tačkáti, -ȃm, vb. impf. patschen: po vodi t. kakor mlad pesek, Glas.
  25. tadlè, adv. = tam doli-le, Rož.- Kres, Npes.-Schein., KrGora.
  26. tȃj, m. das Leugnen: v taj se spustiti = tajiti začeti, Z., Gor., Savinska dol.
  27. tàj, adv. = ta, tja, Slom., Št.
  28. tája, f. das Leugnen, Mur.; v tajo se spustiti, zu leugnen anfangen, C.; = v taje se spustiti, Cig.; — das Verheimlichen, Mur.
  29. tájanje, n. das Schmelzen.
  30. tájati, tȃjam, -jem, vb. impf. schmelzen ( trans.); solnce taja sneg; t. se, schmelzen ( intr.); led, sneg se taja; — ( pren.) srce se mu od ljubezni taja, v solzah se taja, Ravn.- Valj. (Rad).
  31. tȃjba, f. das Leugnen, Cig., Jan., C., BlKr.; v tajbo se spustiti, zu leugnen anfangen, Cig., Ip., Lašče- Erj. (Torb.); v tajbo postaviti, leugnen, Dict., Jsvkr.; v tajbo kaj dejati, etwas verleugnen oder verschweigen, C.; ni tajbe, es lässt sich nicht in Abrede stellen, Levst. (Pril.); — brez tajbe ( ohne etwas zu verhehlen) se izpovedati, Jsvkr.
  32. tȃjč, m. 1) = zlodej, Sostro pri Ljub.- DSv.; ( prim. bav. deutsch = Teufel, Štrek. [Arch.]); — 2) = konjederec, C.
  33. tájən, -jna, adj. geheim, heimlich, Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
  34. tajénje, n. das Leugnen.
  35. tajíti, -ím, vb. impf. leugnen; taji, da ga ne pozna, Jap. (Prid.); ne morem tajiti; — verleugnen; pravo vero taji, Preš.; — verheimlichen, verbergen; bolezen t., Levst. (Nauk); gotovo si kaj pograbil, pa tajiš, ko gad noge, Jurč.; sapo t., den Athem zurückhalten, SlN.
  36. tȃjka, f. = rob pri ženskem krilu, BlKr.
  37. tȃjna, f. das Geheimnis, Cig. (T.), nk.; — hs.
  38. tȃjnica, f. 1) tajivka, Mur.; — 2) die Secretärin, nk.; (tudi: tajníca).
  39. tȃjnik, m. 1) = tajivec, Mur.; — 2) der Secretär, Cig., Jan., nk.; (tudi: tajník).
  40. tȃjniški, adj. Secretärs-, nk.; (tudi: tajnı̑ški).
  41. tȃjništvọ, n. das Secretariat, Jan., nk.; (tudi: tajnı̑štvọ).
  42. tajnocvẹ́tən, -tna, adj. kryptogamisch ( bot.), Jan., Cig. (T.).
  43. tajnocvẹ̑tka, f. das Kryptogam, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), nk.
  44. tȃk, m. der Stiefelabsatz, Štrek., Notr.; — prim. it. tacco.
  45. ták, adj. so beschaffen, solcher; taki-le so! so sind sie! v takem, bei solchem Wetter, C., jvzhŠt.; taka je na svetu, so geht es in der Welt; taka tema je bila, da nikdar takega, Jurč.; po tem takem, unter solchen Umständen, folglich.
  46. tàk, adv., nam. tako, so.
  47. tȃkalica, f. das Schnellkügelchen, C.
  48. tȃkanje, n. das Rollen, Cig., M.; die rollende Bewegung, Cig. (T.).
  49. tȃkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) rollen machen, Mur., Cig., Jan., M., C., Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; kolesca t. v dolino, Navr. (Let.); krogle t. na kegljišču, Gor.; t. se, rollen, sich wälzen, Cig. (T.); — 2) schaukeln, wiegen, Jan., M., C.; V zibki smo te takali, Npes.- Mik.; K letu bom zibko takala, Npes.-K.; — 3) = prelivati, vergießen, M., C.; Ljubica jokala, Solze je takala, Npes.-K.; Svetle solzice takala, Npes.-Schein.
  50. tȃkavəc, -vca, m. der Kegelschieber, Gor.
  51. tákəšən, -šna, adj. = takšen, Dict., Kast., Štrek.
  52. tàki, adv. = takoj, sogleich, Mur., Zora, kajk.- Vest., BlKr., jvzhŠt.
  53. takı̑šən, -šna, adj. so beschaffen, jvzhŠt.
  54. takljáč, m. der Schieber, Cig.
  55. takljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, Cig., Jan., M.; — t. se rollen, Cig., Jan.
  56. takọ̑, adv. 1) so, in der Weise; tako-le, so, auf folgende Weise; prav tako, gerade so; tako mi Bog pomagaj! so mir Gott helfe! tako ali tako, in dem einen und dem anderen Falle; — v mesto pojdem tako ali tako, auf die eine o. die andere Art; sama bi bila že tako ali tako prebila, Erj. (Izb. sp.); — 2) ohnehin: saj tako sam pridem; to je že tako dognana reč.
  57. takòj, adv. sogleich, Levst. (Nauk), nk.; (tákoj, ob hrv. meji- Levst. [Sl. Spr.]); — prim. taki.
  58. tákošən, -šna, adj. = takovšen, takšen, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.) i. dr.
  59. tákov, adj. = tak, Levst. (Sl. Spr.).
  60. tákovšən, -šna, adj. = takšen, DZ., nk.; prim. "takovišne" pravde, Rec.; "takušna" vera, Schönl.
  61. tȃkraj, praep. c. gen. diesseits; t. potoka.
  62. tȃkrajnji, adj. diesseitig, Cig., Jan.
  63. takràt, adv. damals, da; diesmal; takrat se ti ni posrečilo.
  64. tákšən, -šna, adj. so beschaffen, solcher.
  65. tākt, m. udarjanje pri glasbi, der Takt; t. biti, den Takt schlagen; — ( pren.) = obzirnost nk.
  66. tāktičən, -čna, adj. k taktiki spadajoč, taktisch, Cig., nk.
  67. tāktika, f. nauk o porabi vojaštva v boju, die Taktik, Cig., Jan.; — ( pren.) postopanje v javnem, pos. političnem življenju.
  68. taktomèr, -mę́ra, m. der Taktmesser, Jan. (H.).
  69. tał, m. Geisel, Jurč. (Tug.); — stsl.
  70. tȃł, tála, adj. aufgethaut, schneelos, Cig., Jan., C.; zemlja je tala, talo je, Dol.
  71. talabǫ́rše, f. pl. die Feuerzange (iz furl.), Tolm., Soška dol.- Štrek. (Arch.).
  72. tȃłba, f. v talbo poslati, als Geisel geben, Cig. (T.); — stsl.
  73. táleb, -ę́ba, m. der Messerrücken, Guts.- Cig., Jarn., Mur., Jan.; — pogl. telab.
  74. táłəc, -łca, m. der Geisel, Cig. (T.), Šol.; — prim. hs. talac.
  75. 1. táłən, -łna, adj. 1) = južen, C.; sneg je talen, vreme je talno, C.; — 2) schmelzbar, Jan.
  76. 2. táłən, -łna, adj. Grund-: tȃłni načrt, der Grundriss, Nov.; talna voda, das Grundwasser, nk.; talni led, das Grundeis, Cig. (T.), Jes.
  77. talēnt, m. stara denarna količina; ( pren.) = bistroglavost, das Talent.
  78. talẹ́ti, -ím, vb. impf. = taliti se, Cv.
  79. talíca, f. das Thauwetter, C.
  80. talíga, f. 1) ein einrädriger Schiebkarren, die Schiebtruhe, Št.- Mur., Cig., Jan., C.; — zweirädriger Schubkarren, Kor.- Mur.; — 2) pri jarmu dvoje zavitih, tenko iztesanih in kvišku molečih prekelj, kajk.- Valj. (Rad).
  81. talı̑gar, -rja, m. der Karrenführer, der Karrenschieber, Cig., Jan.
  82. talíkati, -kam, -čem, vb. impf. = takljati: jajca talikati, kolo se talika navzdol, Navr. (Let.).
  83. talíłən, -łna, adj. zum Schmelzen gehörig, Schmelz-, Cig. (T.).
  84. talı̑łnica, f. der Schmelzofen, die Schmelzhütte, Cig., Jan., Cig. (T.).
  85. talílọ, n. 1) das Schmelzmittel, Cig.; — 2) der Fluss der Metalle, Jan., Cig. (T.).
  86. talı̑n, m. die Wiesenraute (thalictrum aquilegifolium), Cig., Medv. (Rok.).
  87. talíšče, n. 1) der Schmelzherd, Cig., Jan.; — 2) die Schmelztemperatur, der Schmelzpunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  88. talı̑təv, -tve, f. der Schmelzprocess, Cig. (T.).
  89. talíti, -ím, vb. impf. schmelzen ( trans.), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — t. se, schmelzen ( intr.), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sneg se tali, BlKr., jvzhŠt.
  90. talı̑vəc, -vca, m. der Schmelzer, Cig.
  91. talı̑vka, f. die Schmelzerin, Cig.
  92. taljȃd, f. das Aufgethaute, C.
  93. taljénje, n. das Schmelzen.
  94. taljìv, -íva, adj. schmelzbar, Cig., Jan., Sen. (Fiz.).
  95. táłnik, m. der Geisel, Šol., UčT.; — prim. tal, talec.
  96. tálog, -óga, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. tal ( adj.), Mik. (Et.).
  97. talōn, m. der Talon (beim Kartenspiel).
  98. tálovən, -vna, adj. talovna trava = talog, die Nieswurz, Erj. (Torb.).
  99. tálovje, n. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Guts., Jarn., Mur., C., Tolm.
  100. tálovka, f. die Nieswurz, C.

   70.139 70.239 70.339 70.439 70.539 70.639 70.739 70.839 70.939 71.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA