Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (70.339-70.438)

  1. štémpəlj, -plja, m. kolek, der Stempel.
  2. štempljáti, -ȃm, vb. impf. stempeln.
  3. štę̑nge, f. pl. = stopnice; — iz nem. Stiege.
  4. štenják, m. = kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik ( prim. it. stagnata, zinnerner Wasserständer), Komen na Krasu, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  5. štẹ̑nje, n. 1) = štetje, das Zählen; — 2) das Lesen, Cig., vzhŠt.
  6. štę̑nta, f. die Mühe, Dict., C.; — prim. it. stento, Mühseligkeit.
  7. štę̑ntati, -am, vb. impf. 1) sich abmühen, M.; š. ino delati, Jsvkr.; — 2) zaudern, zögern, säumen, ogr.- Mik., C., BlKr.; — = postavati, BlKr.- Let.; — prim. it. stentare, Mühe haben, zaudern, Mik. (Et.).
  8. štəpáti, -ȃm, vb. impf. trauen: temu človeku ni dosti š., Gor.; — pogl. štupati 2).
  9. štépih, -íha, m. der Schöpf-, Zieh- oder Pumpbrunnen, Guts., Mur., Cig., Mik., Št.; — prim. štembih in bav. stübih, Packfass, Mik. (Et.).
  10. štę́ra, f. das Arbeiten eines Handwerkers in einem fremden Hause gegen Kost und Taglohn, bes. das Nähen; v štero iti, Gor.; krojač ga je gonil s seboj po šterah, Vrt.; — prim. bav. auf die stör gehen, Mik. (Et.).
  11. 2. štèrc, štérca, m. = berač, Mur., Cig., vzhŠt.; zdaj že vsak š. kadi, Slom.; — prim. nem. Sterzer = Müßiggänger, Mik. (Et.).
  12. šterlīng, m. angleški denar, der Sterling.
  13. 1. štę̑rna, f. der Ziehbrunnen, der Schöpfbrunnen; š. na vago, Cig., Jan.; š. na kolo, SlGor.- C.; — prim. gr. στέρνα, lat. cisterna, nem. Zisterne, Mik. (Et.).
  14. 2. štę̑rna, f. weiß und roth (oder schwarz) gefleckte Kuh, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  15. štẹ̑təv, -tve, f. die Zählung; — po stari štetvi, nach der alten Währung, Svet. (Rok.).
  16. štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.- Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.
  17. štẹ́tje, n. 1) das Zählen; die Zählung; — 2) das Lesen, vzhŠt.- Vest.
  18. štẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Zähler, Cig.; — der Zähler ( math.), V.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Leser, Cig., C., vzhŠt.
  19. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
  20. štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvı̑łnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
  21. štẹvı̑łka, f. 1) die Nummer, die Ziffer, V.-Cig., Jan., C., Cel. (Ar.), nk.; — 2) das einzelne Stück: številke razpel so bile po goldinarju, LjZv.
  22. štẹvı̑łkoma, adv. mit Ziffern: š. postaviti, izraziti kaj, etwas beziffern, Cig. (T.); š. zaračuniti, DZ.
  23. štẹvı̑łnik, m. das Zahlwort, Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.).
  24. štẹvílọ, n. die Zahl; malo, veliko š. ljudi; brez števila, ohne Zahl, unzählig; vojakov brez števila; po številu, der Zahl nach; — die Zahl ( gramm.): edino, dvojno, množno š., die Ein-, Zwei-, Mehrzahl, Jan. (Slovn.).
  25. štẹ̑vnica, f. das Zählbrett, Cig.
  26. ští, interj. = štu, Z.; (tako velevajo volu k sebi iti, GBrda).
  27. štibȃla, f. 1) der Röhrenstiefel, Gor., Notr.; — 2) die Stiefelröhre, Cig.; — izreka se nav. štəbȃla; prim. it. stivale, Stiefel.
  28. štı̑bla, f. = steblo, der Stengel: pos. = krompirjevo steblo, C., Gor., Ig (Dol.).
  29. štı̑bra, f. = davek, die Steuer; prim. štivra.
  30. štı̑gljəc, -gljəca, -gəljca, m. = lisec, der Stieglitz; — po nem.
  31. štijō, interj. tako velevajo volu od sebe iti, GBrda.
  32. štík, interj. tako govori volu kmet, ako ga naganja, da naj ritenski gre, Gor.; — prim. štu.
  33. štíkati, -am, vb. impf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Gor.; — prim. štik.
  34. štíkniti, štı̑knem, vb. pf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Z., Gor., Št.; — prim. štik.
  35. štimȃnje, n. 1) das Meinen, das Dafürhalten, (štímanje) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Achtung, die Hochschätzung, Mur., Rog.- Valj. (Rad); — 3) das Lieben, das Verliebtsein.
  36. štimáti, -ȃm, vb. impf. 1) meinen, dafürhalten, Mur., Krelj, (štímati) ogr.- Valj. (Rad); — 2) schätzen, achten, Mur., Jan.; — š. se, stolz sein, Guts., Cig., M., Št.; š. se s čim, auf etwas stolz sein, jvzhŠt.; — štiman, stolz, hoffärtig, Gor., Št.; — 3) lieben, gern haben: dekleta š.
  37. štipēndij, m. = stipendij, das Stipendium.
  38. štı̑r, m. der Scorpion, ogr.- C., Mik.; — tudi stsl.
  39. štírice, f. pl. = majhen voziček na štiri kolesa za samotežno vožnjo, Kamnik ( Gor.).
  40. štirigrǫ̑šnica, f. das Viergroschenstück, V.-Cig.
  41. štirilẹ̑təc, -tca, m. ein vierjähriges Kind, Mur.
  42. štiriǫ̑gəłnik, m. das Viereck, Cig., Jan.
  43. štíriredi, num. = štirideset, (štirredi) Guts., (štiredi) Jan. (Slovn.), Rož.- Kres, Kor.
  44. štirizlǫ́žən, -žna, adj. viersilbig, Jan., nk.
  45. štirják, m. 1) = kvadrat, das Quadrat, Cig., Jan., Nov.; — 2) das Viertelstartinfass (2 1/2 Eimer haltend), Volk.- M., vzhŠt.
  46. štı̑rka, f. 1) = četverka, die Zahl vier, der Vierer, Mur., Cig., Jan.; — 2) zwei Paar Ochsen oder Pferde, C.; — 3) ein viertheiliges Kleeblatt, Mur.; — 4) = štirjak, ein 2 1/2 Eimer haltendes Fass, vzhŠt.
  47. štı̑rkati, -am, vb. impf. zu vier Schlägen (zu vieren) dreschen o. hämmern, vzhŠt.- Mik., Z.
  48. štiropę̑rka, f. = detelja s štirimi peresi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  49. štı̑vra, f. = davek; — prim. stvn. stiura, Steuer, Levst. (Rok.).
  50. štǫ́čiti, štǫ̑čim, vb. pf. = stokniti, dregniti: otroka s kako rečjo v oko š., Dol.
  51. štodír, -írja, m. = štedira, SlGor.
  52. štodı̑ra, f. die Schnellwage, C.; — prim. stodira.
  53. štogȗbəc, -bca, m., Lašče- Levst. (Rok.), pogl. šestogubec.
  54. štǫ́kałnik, m. 1) der Plumpstock, mit welchem die Fischer die Fische ins Netz treiben, V.-Cig.; — 2) eine Art Stößel: na koncu z železom okovan drog, s katerim hrano za svinje tolčejo, Kr.
  55. štǫ́kalọ, n. 1) = štokalnik 2), Z.; — 2) ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  56. štǫ́kati, štǫ̑kam, vb. impf. mit einem Stock oder einem ähnlichen Dinge stoßen, stechen, stochern, M., C.; s palico po grmovju š., jvzhŠt.; — s štokalnikom svinjam v pominjaku hrano štokajo, Lašče- Levst. (Rok.); — stöbern: kaj povsod štokaš! BlKr.; — od nem. Stock (?).
  57. štǫ́kavəc, -vca, m. der Pirol (oriolus galbula), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  58. štǫ́kniti, štǫ̑knem, vb. pf. stoßen, Jan., Fr.- C., Dol.; — prim. štokati.
  59. štokovílọ, n. = štokalo 2), Lašče- Levst. (Rok.).
  60. štōla, f. del mašniške obleke, nadramnica, die Stola.
  61. štolnína, f. die Stolagebür, Jan., DZ.
  62. štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
  63. štǫ̑rəc, -rca, m. dem. štor; 1) ein kleiner Baumstumpf; — 2) = golida, Tolm.
  64. štǫ̑rək, -rka, m. dem. štor; 1) ein kleiner Baumstumpf; — 2) das Futteral, Jan.
  65. štǫ́rja, f. eine aus Binsen, Bast, Stroh und dgl. geflochtene Matte oder Decke; — prim. lat. storea.
  66. štǫ̑rka, f. ein ungeschicktes Weib, Mur.
  67. štǫ̑rklja, f. 1) der Storch (ciconia); — 2) die Küchenschabe, Črniče ( Goriš.); — 3) psovka nerodni osebi; — tudi: štorkla, Gor.
  68. štorkljáč, m. ein ungeschickt einhergehender Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  69. štorkljáti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt einhergehen; v coklah š., Npes. ( Gor.)- Valj. (Rad).
  70. štorkljè, -ę́ta, m. = štorkljež, Lašče- Levst. (Rok.).
  71. štǫ̑rkljež, m. ein ungeschickter Mensch.
  72. štorovítən, -tna, adj. voll Baumstöcke, C.
  73. štorǫ̑vje, n. coll. die Baumstöcke, M., C.
  74. štǫ̑rovka, f. 1) rumena, užitna goba, C.; der Stockschwamm, Mik.; (štorǫ̑vka), Mur.; — 2) der Stockfisch, Mur.; — 3) ein plumpes Weib, Kr.- Valj. (Rad).
  75. štòrž, štórža, m. = storž, Cig., Jan., C.
  76. štrákəlj, -klja, m. eine kleine Strähne, Cig.; š. kupilnega cvirna, Lašče- Levst. (Rok.); — ein abgesonderter Theil einer Strähne, M.; trije štraklji so cela štrena, Z.; — prim. nem. Strang tudi = Strähne, dem. Strangel (?).
  77. štráma, f. 1) der senkrechte Pfeiler am Schlitten, V.-Cig., Rib.- M.; — 2) der Tölpel, C., M., Lašče- Levst. (Rok.); — pogl. strama.
  78. štrȃmba, f. der Ungeschickte, C.
  79. štramljáti, -ȃm, vb. impf. trampeln, Jan.; po kamenju š., Bes.; — prim. nem. strampeln.
  80. štramljè, -ę́ta, m. ein Tölpel, Glas.
  81. štrbálja, f. ein schlechter Wald, C.; ein Wald mit dürrem Holz oder Krummholz, Z.
  82. štrbǫ́ncəlj, -clja, m. die Eierpflaume, die Rosspflaume, Guts.- Cig., Jarn., Jan., C., Tuš. (R.), Notr.; — die Reine Claude, Jarn. (Sadj.).
  83. štrbùnk, interj. plumps! (beim Fall in eine Flüssigkeit).
  84. štrbúnkniti, -ȗnknem, vb. pf. hineinplumpen: v vodo š.; — mit einem Worte herausplatzen, C.
  85. štŕcalica, f. das Klystier, C.
  86. štrcȃljka, f. = otročja brizgalnica od bezgovine, die Handspritze, BlKr.
  87. štŕcati, štȓcam, vb. impf. = štrkati, C.; — = tepsti: s šibo koga š., Fr.- C.
  88. štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
  89. štrcljáti, -ȃm, vb. impf. = s pirhom ob pirh trkati za igro, Navr. (Let.), BlKr.
  90. štŕčati, -ím, vb. impf. = strčati, emporragen, hervorragen, M., BlKr., Goriš.
  91. štȓčnica, f. der Spritzfisch (chelmon rostratus), Erj. (Z.).
  92. štrę́ca, f. = šparon, Notr.; — grahove štrece, Erbsenranken, Notr.; — die holzige Wurzel der Rübe, der Kohlrübe u. dgl., M.
  93. štrẹ́kəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, M., Z.; — 2) der Zapfen einer Welle, C.; — prim. strekelj.
  94. štréməlj, -mlja, m. der Baumstumpf, der Baumstock, Cig., Jan.; — ein dürrer Baumast, Valj. (Rad), Gor.- M.
  95. štrẹ́na, f. die Strähne; — iz nem.
  96. štrengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren: š. z železom, z denarji, C.; klimpern: na citre š., C.; — prim. strinketati.
  97. štrẹ́nica, f. dem. štrena; — štrenice, das Kettenende der Leinwand (am Webstuhl), Cig.
  98. štrę̑vca, f. die Stelze, Guts., V.-Cig., C., Gor.; — iz nem. Stelze (?).
  99. štrevcáti, -ȃm, vb. impf. auf Stelzen gehen, C.; — = razkoračeno, nerodno hoditi, Polj.
  100. štrfíca, f. = strpič, figa, Dol.

   69.839 69.939 70.039 70.139 70.239 70.339 70.439 70.539 70.639 70.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA