Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (70.239-70.338)

  1. špeharíca, f. die Speckhändlerin, Cig.
  2. špehàt, -áta, adj. 1) viel Speck habend: š. prasec, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) speckig, Cig., Jan., C.; — mit Speck beschmiert, Cig.
  3. špehnàt, -áta, adj. speckig, Mur.
  4. špehomȃłhar, -rja, m. = špehomalh (špehmalhar), Levst. (Rok.).
  5. špehǫ́v, adj. Speck-; špehova potica, salata.
  6. špehovíca, f. die Speckbirne, Jan.
  7. špehǫ́vka, f. 1) špehova koža, die Speckschwarte, Cig.; — 2) = špehova potica, der Speckkuchen, Cig., Kr.; — 3) die Speckbirne, Cig., Jan., C., Kr.- Erj. (Torb.), Tolm., Št.
  8. špehǫ̑vnica, f. die Speckbirne, Dol.
  9. špę̑la, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — prim. Špela, Elisabeth.
  10. špelíde, f. pl. = temenice, Kinderkopfschuppen, Polj.
  11. špę̑łta, f. ein großes Spaltstück eines Holzblockes, Cig., C., Kr.; sv. Gal v pratiki špelto nosi, Kr.; — prim. bav. spelten, f., Levst. (Rok.).
  12. špelȗd, f. die Schuppe, Z.; der Holzsplitter, Z.; — prim. spelude.
  13. špenȃt, m. zarte Leinwand, Guts.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
  14. špenȃtov, adj. aus feiner Leinwand: špenatova srajca, Npes.-K.
  15. špę́ndəlj, -dlja, (-dəljna), m. der Spilling, die Spindelpflaume, C.; — iz nem.
  16. špę́ndija, f. die Nahrung, Trub., Dalm., Krelj; dajali so denarje zidarjem, in špendijo in pitje, Dalm.; — prim. srlat. dispensa (dispendere), nem. Speise, Levst. (Rok.).
  17. 1. špę́ra, f. der Dachsparren, C.; — prim. nem. Spiere = Stange.
  18. 2. špę́ra, f. die Schuppe, V.-Cig.; — prim. nem. das Spier, eine kleine, zarte Spitze, etwas sehr Geringes, C.
  19. špę́rati, -am, vb. impf. = špere staviti, C.
  20. špę́rovəc, -vca, m. der Dachsparren; — prim. 1. špera.
  21. špíca, f. 1) = konica, ost, die Spitze; — 2) die Radspeiche; — 3) pl. špice = čipke, zobci; — iz nem.
  22. špícəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) der Spitz (canis pomeranus), Jan., Erj. (Ž.); — 2) neko jabolko, C.; — 3) der Aufpasser, der Denunciant; — iz nem.
  23. špicǫ̑n, m. die dünne Seite (Finne) des Hammers, V.-Cig.
  24. špı̑čar, -rja, m. neko jabolko: der Spitzapfel, C.
  25. špíčiti, špı̑čim, vb. impf. ostriti, spitzen.
  26. špı̑čka, f. 1) das spitzige Ende des Eies, Gor.; — 2) neka hruška, C.; — neko jabolko, C.
  27. špı̑čkati, -am, vb. impf. ein Spiel mit den Ostereiern spielen, indem sie mit dem spitzen Ende aneinander geschlagen werden, Gor.
  28. špíčmiš, m. 1) = špičmoh, Levst. (Rok.); — 2) = gaščerica, KrGora.
  29. špíčmoh, m. die kleine Spitzmaus (sorex araneus), Cig.; — iz nem.
  30. špijǫ̑n, m. = ogleduh, der Spion.
  31. špìk, špíka, m. die Gebirgsspitze, Cig., Jan., Valj. (Rad); visoki špiki ob Triglavu, Glas.
  32. špíkəlj, -klja, m. = špik, Cig.; — prim. nem. Spickel, ein spitziges Ding.
  33. špiknȃrda, f. die Narde, die Nardenwurzel (spica nardi), Cig., Jan., Jap. (Sv. p.), kajk.- Valj. (Rad).
  34. špiknȃrdən, -dna, adj. špiknardno olje, das Lavendelöl, (špek-) Jan., Vrtov. (Km. k.).
  35. špı̑la, f. der Wurstspeiler, Cig., Jan., Gor., Notr., Savinska dol.; — eine lange hölzerne Nadel, Mur.; — prim. stvn. spillā, spinalā, spinila, Mik.
  36. špı̑lj, m. 1) die Felsenspitze, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) špilji, scharfkantige Steine, Z.
  37. špı̑lja, f. die Berghöhle, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Kras- Erj. (Torb.), nk.; iz špilje se priplazi lisjak, LjZv.; potikuje se po špiljah in jamah, ZgD.; (tudi: špila, Mik.); — prim. hs. spila, spilja, gr. σπηλιά, σπήλαιον, Mik. (Et.).
  38. špiljevjè, n. coll. Felsspitzen, Levst. (Rok.); — zerklüftetes Gestein, das Geklüfte, Cig.
  39. špína, f. der Wurstspeiler, C., M., Dol., BlKr.; — prim. it. spina, Dorn.
  40. špináča, f. der Spinat; — prim. it. spinace.
  41. špíngəlj, -glja, m. = špendelj, špengelj, die Spindelpflaume, C.
  42. špíniti, -im, vb. impf. die Würste speilern, Dol.; — prim. špina.
  43. 1. špíra, f. = 1. špera; vezane špire, das Bundgesparre, Dol.
  44. 2. špíra, f. = 2. špera, die Schuppe, Z.
  45. špírav, adj. = špirast: š. les, splitteriges Holz, Z.
  46. špīrit, m. = spirit, der Spiritus.
  47. špitȃł, -la, m. bolnica, das Spital.
  48. špitȃlar, -rja, m. = špitalski otrok, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. špitalski.
  49. špitȃłčan, m. der Spitalbewohner, kajk.- Valj. (Rad).
  50. špitȃłnik, m. der Spitalpfründner, Cig.
  51. šplahúta, f. eine Steinplatte ( z. B. die Schiefertafel), (-juta) ogr.- C.
  52. šplę̑vta, f. = skril ali kar je skrili podobno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. špelta.
  53. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
  54. špòr, špǫ́ra, m. = ključanica, das Schloss, ogr.- Valj. (Rad).
  55. šporíš, m., Valj. (Rad), Medv. (Rok.), pogl. sporiš.
  56. špránja, f. die Spalte, die Fuge; — prim. srvn. spranz, Spalte, Levst. (Rok.).
  57. špránjica, f. dem. špranja; eine kleine Spalte.
  58. šprẹ̑kla, f. eine Stange der Dachdecker, Mur.; — prim. prekla.
  59. šprìh, špríha, m. coll. Hasenschrot, C., Valj. (Rad), BlKr.; — prim. šprihati.
  60. špríhati, -am, vb. impf. spritzen, C.; — iz nem.
  61. špríhniti, šprı̑hnem, vb. pf. spritzen ( z. B. Wasser aus dem Munde), C., Npes.-Vraz.
  62. šprı̑kla, f. 1) = tenek kolček ali ozka deščica: die Leitersprosse, Cig.; — der Vogelhaussprießel, Valj. (Rad), Kr.; — die Radspeiche, V.-Cig., Jan.; — šprikle, die emporragenden Hölzer des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — die Schiene, die Sohle bei Beinbrüchen: nogo v šprikle dejati, Cig., Z.; — 2) der Holzsplitter, BlKr.; — 3) das Laufbrett der Weber, Cig., Gor.; — prim. nem. Spreitel = Sprießel, C.
  63. šprı̑nca, f. der Sperber (astur [falco] nisus), C., vzhŠt.; der Mausgeier, na zapadu, Mik.; — tudi neki rdeč hrostek, Fr.- C.; — prim. nem. ( dial.) sprinz.
  64. šprı̑nclar, -rja, m. = šprinca, der Sperber, Frey. (F.).
  65. šprı̑nclja, f. eine Art Raubvogel, Mik.; — = postolka, Z.; — prim. šprinca.
  66. šprı̑ži, m. pl. die Brustdrüse ( bes. bei den Schweinen, Bröschen, "Briese"), vzhŠt.- C.; — iz nem.
  67. špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
  68. špȗntati, -am, vb. impf. = na špunt delati: dobro vkup špuntane dile, Vod. (Izb. sp.).
  69. špúrav, adj. heikelig, wählerisch im Essen, M., C., vzhŠt., jvzhŠt.
  70. šrȃnga, f. der Schranken, bes. der Zoll- oder Mautschranken; — iz nem.
  71. šrȃvb, m. die Schraube; — iz nem.
  72. štāb, m. višje vojaško poveljništvo, der Stab.
  73. štābən, -bna, adj. Stabs-, nk.
  74. štȃbla, f. = stopnica, die Staffel, die Stufe; — iz nem. Staffel.
  75. štácija, f. postaja, die Station.
  76. štacúna, f. der Kaufladen, das Verkaufsgewölbe; — prim. ben.-it. stazon, stazona, der Kaufladen, die Bude, bav. station, lat. statio, Štrek. (Arch.).
  77. štacunár, -rja, m. der Inhaber eines Kaufgewölbes.
  78. štȃfla, f. = štabla, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  79. štágəlj, -glja, m. die Tenne, kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. stadl, die Scheune.
  80. štákor, -rja, m. 1) = podgana, die Ratte, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Spitzmaus (sorex araneus), Frey. (F.).
  81. štála, f. = hlev, der Stall; — iz nem.
  82. štȃnga, f. = drog, die Stange; — iz nem.
  83. štànt, štánta, m. 1) = zakup, der "Bestand", der Pacht; v š. vzeti, dati; v štantu imeti; — 2) der Stand, die Bude eines Verkäufers auf dem Markte; — 3) del kozolca med dvema stebroma = okno, Gor., Notr.; — iz nem.
  84. štantnína, f. der Pachtzins.
  85. štȃnžica, f. dem. štanga; die Spille, Dol.; — die Stricknadel, jvzhŠt.
  86. štápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichend gehen, V.-Cig.; kuga v temi štapa, C.; — prim. bav. stapfen = treten, schreiten, Levst. (Rok.).
  87. štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
  88. štȃpnja, f. 1) der Tritt ( z. B. im Schnee), C.; — 2) die Stufe, Cig., Jan., Gor.- Levst. (Rok.); — prim. štapati.
  89. štár, m. = lesena posodica, vedrica, kebel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — pogl. star.
  90. štȃrəc, -rca, m. 1) na štarec voziti, (lange Baumstämme) auf den zerlegten zwei Wagentheilen fahren und mittelst einer Stange lenken, Levst. (Rok.); — 2) na štarec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Höhe schnellen, Levst. (Rok.); — prim. bav. starz, nem. Sterz.
  91. štáta, f. = navada, razvada, Dol.- Levst. (Rok.), BlKr., Gor.; štate mu ne ve, er kennt seine Gewohnheiten nicht, er weiß ihn nicht zu behandeln, Notr., Gor.
  92. štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.
  93. štę́fan, m. großer irdener Krug, vzhŠt.- C.; — eine große Flasche, Kr.
  94. štefnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, stöbern.
  95. štę̑kar, -rja, m. štekarji se zovejo oni Slovenci na vzhodnem Koroškem, ki govore: šteka, šta, što itd. namestu: tukaj, ta, to itd., Kres I. 412.
  96. štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume ( z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde ( mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns ( z. B. im Mehl), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
  97. štekljȃčar, -rja, m. berač s štekljačo, Z., Kr.; — štekljačarji, nekdaj neka posebna vrsta potepuhov, kakor rokovnjači, plaščarji, Levst. (Rok.).
  98. štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).
  99. štẹ́lọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.), DZ.
  100. štembìh, -íha, m. ein Brunnen, mit einem hohlen Baumstamm eingefasst, Z., Svet. (Rok.); — prim. štepih.

   69.739 69.839 69.939 70.039 70.139 70.239 70.339 70.439 70.539 70.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA