s (70.139-70.238)

70139. šlẹváč, m. = 2. šleva 2), neumen človek, Bes.
70140. šlẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = šlevasto (träg) govoriti ali delati, Zora.
70141. šlẹ̑vež, m. = 2. šleva 2), der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Bes.
70142. 1. šlẹ́viti, -im, vb. impf. so reden, dass der Speichel über die Lippen herabfließt, Mur.; — š. se = tako gnati se, da se prikazujejo šleve (sline) na ustnih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
70143. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
70144. 3. šlẹ́viti, -im, vb. impf. saufen, C., Jap. (Prid.); — pogl. žleviti.
70145. šlígati, -am, vb. impf. = šlikati, peitschen, Št.- Z.; kobila z repom šliga, Npes.-Vraz.
70146. šlígniti, šlı̑gnem, vb. pf. = šlikniti, mit der Peitsche oder Ruthe schlagen, C.
70147. šlíkati, -am, vb. impf. peitschen, Cig., M.
70148. šlíkniti, šlı̑knem, vb. pf. mit der Peitsche schlagen, Cig., M.
70149. šljúta, f. eine tändelnde, erfolglos beschäftigte Person, C.
70150. šljútati, -am, vb. impf. langsam, schleichend gehen, langsam und erfolglos arbeiten, C.
70151. šljútav, adj. tändelnd, erfolglos arbeitend, C.
70152. šmàn, adv. etwa, vielleicht, Kras- Mik.; — prim. zahman, zaman, Mik.
70153. šmarčeváti, -ȗjem, vb. impf. na sv. Martina dan se gostiti, C.
70154. šmȃrčica, f. sv. Martina dan, Jan., Rož.- Kres.
70155. šmȃrnəc, -rnəca, (-rənca), m. = pajek s šmarnim križem na hrbtu, Glas.
70156. šmárni, adj. = sv. Marije, Marien-; šmarni dan, praznik, Cig., Jan.; š. tolar, šmarna petica (srbrnjaki s podobo Matere božje); š. križ, neko zvezdje, Dol.- M.; — šmarna detelja, die Kornwicke (coronilla), Jan., Medv. (Rok.); — šmarna meta, die Marienminze (tanacetum balsamita), Cig.; — šmarno jabolko, der Marienapfel, Cig.; — šmarni križ, die Kreuzwurz (senecio), Cig.; — (šmarijni, Jurč., Levst. [Zb. sp.]); (iz: šmarijin).
70157. šmárnica, f. 1) der Hausrothschwanz (sylvia tithys), C., Frey. (F.), Erj. (Z.); — = taščica, das Rothkehlchen (sylvia rubecula), Cig., Hip. (Orb.), Frey. (F.); — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis); — 3) pl. šmarnice, die Maiandacht.
70158. šmę̑ncan, adj. = šentan; Oh, šmencano dekle, Npes.- Kres.
70159. šmę̑ntrga, f. teuflisches Ding, SlGor.- C., Z.
70160. šmíga, f. der Aufputz, die Zier, C.; — der Schein: za šmigo kaj storiti, C., Z.
70161. šmígavəc, -vca, m. die Primel (primula veris), C.
70162. šmihę̑lščnik, m. der Monat September, C.
70163. šmŕkati, šmȓkam, vb. impf. = smrkati, C.
70164. šmŕkəlj, -klja, m. = smrkelj, Habd.- Mik., C.
70165. šmrkolı̑n, m. = smrkolin, BlKr.
70166. šnǫ̑bəc, -bca, m. = das Maul ( prim. bav. schnappen f.), Levst. (Rok.).
70167. šnǫ̑brc, m. der Nasenstüber, V.-Cig., Jan.
70168. šnòf, šnófa, m. die Prise (Tabak).
70169. šnǫ̑fati, -am, vb. impf. schnupfen; — iz nem.
70170. šnǫ̑pati, -am, vb. impf. = šnofati, Rož.- Kres.
70171. šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče- Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče- Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.
70172. šǫ̑bəc, -bca, m. ein Mensch mit dicken, aufgeworfenen Lippen, M., Z.; — tudi = človek, ki rad šobo napenja, Gor.
70173. šohtáti, -ȃm, vb. impf. rauschen, Jan.; š. po listju, Fr.- C.
70174. šǫ́ja, f. 1) der Eichelhäher (garrulus glandarius); ( die Elster, Dalm.- Valj. [Rad]); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
70175. šǫ̑jəc, -jca, m. neka ptica, Levst. (Zb. sp.).
70176. 1. šọ̑la, f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.
70177. 2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
70178. šọ̑lati, -am, vb. impf. = v šoli učiti, Cig., Jan., C.; — studieren lassen, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, die Schule besuchen, studieren.
70179. šọ̑lən, -lna, m. der Schuh; pos. der Weiberschuh ohne Bundschnüre, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. šolin.
70180. šọ̑lin, m. der Schuh, Dict., Štrek., sọ́lin, Valj. (Rad); — prim. stvn. scuochlin, nem. Schuhlein, Levst. (Rok.).
70181. šọ̑łmaštər, -štra, m. der Schulmeister; (tudi: -mošter, -mešter); — iz nem.
70182. šọ̑lnik, m. der Schulmann, Cig., Jan., nk.
70183. šolnína, f. das Schulgeld, Cig., Jan., C., nk.
70184. šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.- Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
70185. 2. šọ̑pa, f. = šupa, die Remise, der Schoppen, Levst. (Rok.); — iz nem.
70186. šopàt, -áta, adj. büschelig, Cig.
70187. šǫ̑pati, -am, vb. impf. = perje obirati kaki živali: ptiča, kokoš š., BlKr.; — š. se, sich mausen: ptiči se šopajo, BlKr.; — prašiča š. = zaklanemu, poparjenemu prašiču ščetine rvati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. entschuppen, Levst. (Rok.).
70188. šopátina, f. neka vinska trta, Drenovec ( jvzhŠt.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), M., Nov.; die Geißdutte, Trumm.; rdeča š., rother Veltliner, Trumm.
70189. šopə̀k, -pkà, m. das Büschel, das Sträußlein: š. črešenj, cvetlic; tudi: šópek.
70190. šopírən, -rna, adj. 1) großthuerisch, prahlerisch, Cig., Jan.; — 2) buschig, Levst. (Rok.).
70191. šopíriti, -ı̑rim, vb. impf. (Haare, Federn) sträuben: perje, lase š., Cig., Jan.; — š. se, die Haare, Federn sträuben; kokoš, purman se šopiri; — ( pren.) š. se, sich breit machen, groß thun, prahlen, sich stolz benehmen.
70192. šopírjenje, n. das Sträuben (der Federn, Haare); — das Großthun.
70193. šopı̑rljiv, adj. hoffärtig, putzsüchtig, Jan.
70194. šopı̑rnež, m. der Putzsüchtige, der Kleidernarr, Cig.
70195. šǫ̑pka, f. die Schopfmeise, C.; — die Schopfhenne, Z.
70196. šópkoma, adv. büschelweise, Cig.
70197. šọ̑pnica, f. die Latte am Rande des Strohdaches, an welche die Strohflechte gebunden wird, Z., M.
70198. šọ̑pnjak, m. neko bajeslovno bitje, Čb.- Valj. (Rad).
70199. šópoma, adv. büschelweise, Šol., Z.
70200. šopòt, -óta, m. = ropot, DSv.
70201. šopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = ropotati, BlKr.- DSv.
70202. šǫ́praka, f. = šipraka, suho brstje, suho vejevje, BlKr.
70203. šopúlja, f. der Windhalm (agrostis spica venti), Medv. (Rok.), C.
70204. 1. šóra, f. eine Fischreuse von Stabholz, V.-Cig.
70205. 2. šǫ́ra, f. eine thörichte Person, der Narr, Gor.- M.; — prim. tirolsko- nem. tschôre, Närrin, Štrek. (Arch.).
70206. šošnjȃnje, n. das Ohrenblasen, ogr.- C., Mik.
70207. šošnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, Z.; — 2) rauschen, Z.; — 3) in die Ohren lispeln, ogr.- C.; — prim. hohnjati.
70208. šošotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. lispeln, zischeln, Zora- C.
70209. šọ̑štar, -rja, m. 1) der Schuster; — 2) die Baumwanze (pyrrhocoris apterus), Erj. (Ž.); — iz nem.
70210. šóta, f. der Torf; šoto rezati; s šoto kuriti.
70211. šotár, -rja, m. der Torfstecher, Cig., Jan.
70212. šotíšče, n. das Torflager, der Torfgrund, Cig., Jan.
70213. šótor, -óra, m. 1) = šator, das Zelt; — 2) ein ungeschickter Mensch, Štrek.
70214. šótovina, f. das Torfland, Cig., Ig (Dol.).
70215. špȃga, f. der Spagat; — prim. it. spago.
70216. špȃjk, -jka, m. = špajka, Cig., Jan., Strp.
70217. špȃjka, f. der Speik, der Baldrian (valeriana celtica), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Josch; — divja š., der Stein-Baldrian ( v. saxatilis), Glas.
70218. špȃla, f. der Wurstspeil, Dol., jvzhŠt.; — iz nem.; prim. špila.
70219. špalı̑r, -rja, m. das Spalier.
70220. špámpet, m. das Bettgestell, die Bettstatt; — prim. nem. "Spanbett".
70221. špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
70222. špána, f. špano vleči, ein Spiel: die Mühle (Zwickmühle) spielen; ( nam. španjo vleči, Valj. [Rad]); prim. 2. trilja, 1. župan, županati.
70223. španı̑ja, f. 1) das Liebesverhältnis, C.; — 2) die Haushälterschaft: daj račun od svoje španije, ogr.- C.
70224. španjǫ̑l, m. neka vinska trta: der Gutedel, Cig., M., Notr.; narezljani š., der geschnitztblätterige Gutedel, Z.
70225. španovı̑ja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.- Valj. (Rad); — prim. špan.
70226. špárati, -am, vb. impf. sparen; — iz nem.
70227. špȃrga, f. der Spargel, Guts., Cig., Jan.
70228. špárgəlj, -glja, (-gəljna), m. der Spargel (asparagus).
70229. špárgovəc, -vca, m. = spargovec, der Spargelstein, Cig., Cig. (T.).
70230. špárkəlj, -klja, m. = parkelj, vzhŠt.- C., Zora; — prim. stsl. čьparogъ = parkelj.
70231. šparǫ̑n, m. na pet in več očes rezana trta, die Bogenrebe, der Rebenbogen, Cig., Vrtov. (Vin.), Nov., jvzhŠt.
70232. špę̑gati, -am, vb. impf. spähen; — iz nem.
70233. špẹ̑glar, -rja, m. die Schellente (anas clangula), Frey. (F.).
70234. špẹ̑glavəc, -vca, m. = lisec, der Stieglitz, Guts., Frey. (F.).
70235. špẹ̑gli, f. pl. = naočniki; — iz nem.; prim. bav. gläserne augenspiegel, Levst. (Rok.).
70236. špèh, špéha, m. der Speck; — iz nem.
70237. špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.
70238. špehárčək, -čka, m. dem. špehar(ec); — der Speckkäfer, Jan.

   69.639 69.739 69.839 69.939 70.039 70.139 70.239 70.339 70.439 70.539  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani