Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (701-800)

  1. sȃpka, f. dem. sapa = sapica, Levst. (Zb. sp.).
  2. sapljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wehen, fächeln, Jan.; vetrec nam hlad saplja, Mur.; s. koga, jemanden anwehen, C.
  3. sȃpnica, f. 1) die Wasserblase, C.; die Seifenblase, Z.; — 2) das Windloch, Ravn.- Cig., Jan.; luknja v zemlji, iz katere se ob dežju kadi, Gor.; — 3) die Windlade in den Orgeln, Cig.; — 4) = sapnik, die Luftröhre, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  4. sȃpnik, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.), Št.; — 2) der Canal in der Orgel, Cig., Jan.; — sapniki = mehovi, das Gebläse, Cig.; — 3) das Luftloch, Jan.; — der Wetterkasten, die Windtrommel ( mont.), Cig.; — 4) der Hauchlaut, Jan. (H.).
  5. sápnost, f. die Luftigkeit, Cig.
  6. sapomèr, -mę́ra, m. der Windmesser, das Anemometer, Jan.
  7. sapǫ̑n, m. eine Art Haue, Kras, Ip., Tolm.; — prim. it. zappone, die Spitzhaue.
  8. sapramìš, interj. Sapperment! Jurč.
  9. sára, f. die Stiefelröhre, der Stiefelschaft, Mur.- Cig., Valj. (Rad); naj izuje škornje in naj otroka trikrat s sarami po hrbtu udari, Št.- Kres; hlače za sare, t. j. hlače v škornjah, Zora; hlače po sarah = dolge hlače, Nov.; — iz madž., Mik.
  10. sarabı̑tka, f., Dobrodob (Kras)- Erj. (Torb.), pogl. srboritka.
  11. sarabǫ̑t, m. = srobot, Kras.
  12. saramǫ́kəł, -kla, adj., pogl. suromokel.
  13. sardēla, f. die Sardelle (engraulis encrasicholus), Cig., Jan., Erj. (Ž.), nk.
  14. sardēlar, -rja, m. der Sardellenfänger, der Sardellenverkäufer, Cig., Jan.
  15. sardēlica, f. dem. sardela.
  16. sardēlji, adj. Sardellen-, Jan.
  17. sardīna, f. die Sardine (clupea sardina), Jan., Erj. (Ž.).
  18. sardīnka, f. die Sardine, Cig.
  19. sardōniks, m. der Sardonyx ( min.), Cig. (T.).
  20. sarı̑, f. pl. = sare, Mur.; — prim. sara.
  21. sarkāstičən, -čna, adj. zbadljivo zasmehovalen, sarkastisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  22. sarkāzəm, -zma, m. zbadljivi zasmeh, der Sarkasmus, Cig. (T.), nk.
  23. sarkofāg, m. kamenita raka, der Sarkophag, Cig., Jan.
  24. 1. sàs, sása, m. das Entsetzen, ogr.- Mik., C.
  25. 2. sàs, sása, m. die Zitze, Štrek.; — prim. sesati.
  26. sasẹ̀m, adv. = sa sem, tu sem, hieher, Kor.- M., C.
  27. sasən, -sna, m. die Tanne, Rez.- SlN.; pogl. sosen.
  28. sásiti, sȃsim, vb. impf. schrecken, ogr.- Mik., C.; s. se, erschrecken, sich fürchten: s. se greha, hudega, C.
  29. sásniti se, sȃsnem se, vb. pf. erschrecken: s. se greha, ogr.- C.
  30. sȃt, sȃta, satȗ, m. die Wabe; prazni s., die Wachsscheibe.
  31. sȃtan, m. der Satan.
  32. sȃtančək, -čka, m. dem. satan(ec); das Teufelchen.
  33. sȃtanski, adj. satanisch.
  34. sȃtəc, -tca, m. dem. sat, Valj. (Rad).
  35. sȃtək, -tka, m. dem. sat, Valj. (Rad).
  36. satìč, -íča, m. eine kleine Wabe, C.
  37. satīn, m. der Satin (neka na pol svilena tkanina), Cig.
  38. sȃtina, f. die Honigwabe, Mur., Por.; — tudi: satína.
  39. sȃtinje, n. coll. Honigwaben, vzhŠt.- C.
  40. sātir, m. starogrško bajeslovno bitje, der Satyr, Cig.
  41. satīra, f. zbadljivo ali dovtipno zasmehovanje, tudi neka vrsta didaktičnega pesništva, die Satire.
  42. satīričən, -čna, adj. zbadljivo ali dovtipno zasmehljiv, satirisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  43. satīrik, ** m. kdor satirično govori ali satire piše, der Satiriker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  44. satjè, n. coll. die Waben; čmrljevo satje, Erj. (Izb. sp.); — s. v kosti, das Zellengewebe im Bein, C.; — tudi: sȃtje, Valj. (Rad).
  45. sȃtnik, m. die Honigwabenleiste, der Wabensprießel, C., Por.; panj s premičnimi satniki, Nov.
  46. satovı̑t, adj. zellig ( min.), Cig. (T.).
  47. satovjè, n. coll. Waben; Honigwaben; sit človek satovje pod nogami valja, Škrinj.; premično s., beweglicher Wabenbau; trotovsko s., das Drohnenwachs, Navr. (Spom.).
  48. satovnják, m. der Honigscheibenbehälter, Jan. (H.).
  49. satrāp, m. der Satrap (namestnik nekdanjih perzijanskih kraljev).
  50. satrapı̑ja, f. die Satrapie.
  51. sátvara, f. (krava) škododelka: kam greš, ti satvara! BlKr.
  52. savornja, f. der Ballast, Jan., DZ.; — hs.; prim. bolg. savura iz ngr. σαβούρα, Mik. (Et.).
  53. sȃvščica, f. velika s., die Tauchergans (mergus merganser), Cig., Frey. (F.).
  54. savtálọ, n. der Hudler, Gor., Notr.
  55. sávtast, adj. = požrešen, Gor., Notr.
  56. savtáti, -ȃm, vb. impf. hastig fressen, schlampen, C.; — hastig reden, C., Gor., Notr.; — oberflächlich arbeiten, hudeln, C.
  57. savtàv, -áva, adj. = savtast, Gor., Notr., Gorenja Vas, Ljubljanska ok.
  58. sávtən, -tna, adj. = savtast, Gor., Notr.
  59. scáłən, -łna, adj. Harn-: scȃłni mehur, die Harnblase, C.; scȃłna kislina, die Harnsäure, Cig. (T.).
  60. scalína, f. der Urin, Guts., Cig., Jan., ogr.- M., C., Valj. (Rad), vzhŠt.
  61. scalíšče, n. das Pissoir, DZ.
  62. scȃłnica, f. der Harn, der Urin.
  63. scȃłničast, adj. urinartig, Cig.
  64. scȃłničən, -čna, adj. Urin-.
  65. scȃłnik, m. 1) der Uringang, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Judenkirsche (physalis Alkekengi), (rabi ljudem od zaprte vode), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  66. scálọ, n. die Harnröhre, Jan., Erj. (Som.).
  67. scȃnej, m. eine Art Frosch, C.; — prim. poščaglja.
  68. scánica, f. = scalnica, Mur., Cig., Jan., C.
  69. scaníga, f. das Leinkraut (linaria), C.
  70. scanína, f. der Harnstoff, Cig. (T.).
  71. scȃnje, n. 1) das Harnen; krvavo s., das Blutharnen, Cig., Jan.; — 2) der Urin (v tem pomenu: scánje, Valj. [Rad]).
  72. scánjevəc, -vca, m. der Uringeist, Cig.
  73. scanjúga, f. eine Art Frosch, = poscaniga, tomažek, C.
  74. scáti, ščím, vb. impf. Harn lassen, pissen; — ( praes. tudi: ščíjem, Mik., Gor., jvzhŠt.).
  75. scȃva, f. das Pissen, C.
  76. scȃvka, f. = scava, C.
  77. scẹdíti se, -ím se, vb. pf. langsam abfließen, abrinnen: voda se je scedila z deske.
  78. scẹ́jati se, -am se, vb. impf. ad scediti se.
  79. scẹ̑la, adv. ganz, Mur.; Stik pravilnih zdaj in scela Nam baje nihče ne dela, Levst. (Zb. sp.).
  80. scẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. verheilen, zuheilen, Mur.
  81. scẹlína, f. die verheilte Wunde, Slom.- C.
  82. scẹ́liti, -im, vb. pf. zu einem Ganzen verbinden, ganz machen: kamene, ki jih je drobiž, s., Ravn.; kamenje je sceljena, utrjena ali trdo zvezana zemlja, Vrtov. (Km. k.); sceliti se imajo žile in koščice, kakor je scelila sama sveta Trojica zemljo in nebo, pod Krasom- Erj. (Torb.); — verheilen, vollkommen zuheilen machen, Mur., Cig., Dalm., Kr.; s. se, verheilen, zuheilen, Mur., Cig.; rana se je scelila, Cig.
  83. scẹ̑loma, adv. aus einem Stück: s. delan, Cig. (T.); s. kolo, ein Blockrad, Cig.; — ganz, Mur., Kremp.- C.; — vollinhaltlich, Levst. (Nauk).
  84. scēna, f. prizor, die Scene.
  85. scenerı̑ja, f. prizorišče, die Scenerie, Cig. (T.).
  86. scēničən, -čna, adj. prizoren, scenisch, Cig. (T.).
  87. scẹ́niti se, -im se, vb. pf. (bezüglich des Preises) übereinkommen, Meg.
  88. scę́pati, -cę̑pam, vb. pf. allmählich herunterfallen; jabolka so scepala z drevesa.
  89. scę́sati, -sam, vb. pf. in Späne verreißen, M., Z.
  90. scímati, -am, vb. pf. = scimiti se, aufkeimen, Mur.; ( nam. vz-).
  91. scı̑mək, -mka, m. der Aufschössling, Mur., Cig., Vrtov.- C.; ( nam. vz-).
  92. scímiti se, -cı̑mim se, vb. pf. aufkeimen: seme, zrnje se scimi, Cig., Jarn. (Sadj.); ( nam. vz-).
  93. scı̑mprati, -am, vb. pf. zusammenzimmern.
  94. scínkati, -cı̑nkam, vb. pf. erklingen, ogr.- M.; ( nam. vz-).
  95. scmáriti, -im, vb. pf. zusammenschmoren: ali boste že vendar kaj scmarile? LjZv.
  96. scǫ́tati, -am, vb. pf. zerzausen: scotala sta se do krvavega, Glas.; — s. koga, jemanden gehörig bei den Haaren nehmen, C.
  97. scúkati, -cȗkam, vb. pf. = razcukati, Bas.
  98. scȗrkoma, adv. = curkoma, im Strahle (fließend): kri scurkoma teče, Z.
  99. scvȃrək, -rka, m. = scvirek, die Speckgriebe, C.
  100. scvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. 1) abkröschen, zerlassen; vso mast s.; — 2) s. se, durch das Abkröschen zusammenschrumpfen; meso se je scvrlo; ( fig.) knjige so se scvrle in skrčile, Raič ( Let.).

   201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA