Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (70.039-70.138)

  1. škrobótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Cig.; — das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
  2. škrobótəlj, -tlja, m. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
  3. škrobǫ̑ti, f. pl. altes Gerümpel, C.
  4. škrobotíka, f. der Schlotterapfel, C.
  5. škrobotína, f. = srobotina, C.
  6. škrǫ́cəlj, -clja, m. = skorocel, die Schafgarbe, C.
  7. škrǫ̑čič, m. = škrocelj, skorocel, C.
  8. škrokòt, -óta, m. = škrocelj, skorocel, Josch.
  9. škròp, škrǫ́pa, m. das Spritzen: kopel na škrop, das Douchebad, jvzhŠt.
  10. škrǫ̑pəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; — 2) der Spritz-, Strich-, Windregen, Ist.- Cig., M., C., ZgD.; — einzelne Regentropfen, Cig.; — der Sturmregen, Štrek.
  11. škropíłən, -łna, adj. Spritz-: škropı̑łna kopel, das Douchebad, Jan.
  12. škropı̑łnica, f. 1) die Spritzkanne; — der Sprengwedel, Št., Notr.; — 3) = kropilnica, der Weihwasserkessel, C.
  13. škropı̑łnik, m. 1) der Sprengwedel, Cig., Jan., C.; — 2) = kropilnica, der Weihwasserkessel, Mur.
  14. škropı̑łnjak, m. der Weihwasserkessel, Mur.
  15. škropílọ, n. 1) = kropilo, der Sprengwedel, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Sprengkanne, Cig., Jan.; — 3) die Douche, Cig.
  16. škropíti, -ím, vb. impf. spritzen, bespritzen, besprengen: po vrtu rože š.; — pero škropi, die Feder spritzt; — (dež) škropi, es tröpfelt.
  17. škropı̑vəc, -vca, m. der Spritzer, der Bespritzer.
  18. škropljénje, n. das Spritzen, das Besprengen.
  19. škrópniti, škrǫ̑pnem, vb. pf. spritzen, C.
  20. škroptáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
  21. škrovȃda, f. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  22. škrpę̑lj, f. = kamenita tla, BlKr.- DSv.
  23. škrpę̑t, m. 1) der Pantoffel, Cig., Jan., BlKr.; — pl. škrpeti = stari, slabi črevlji, Cig.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. it. scarpetta, kleiner Schuh.
  24. škrpétəc, -tca, m. dem. škrpet; der Schuhlappen, C.
  25. škrpétəlj, -tlja, (-təljna), m. 1) der Pantoffel, BlKr.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. škrpet.
  26. škr̀t, škŕta, m. das Geritze, Cig.
  27. škȓt, škŕta, adj. karg: š. biti z dokazi, mit Beweisen kargen, LjZv.
  28. škŕta, f. die Scharte, die Kerbe, V.-Cig., Jan.
  29. škrtálọ, n. 1) die Knarre, Jan.; — 2) = slab nož, Zora; — 3) der Kritzler, Cig.
  30. škŕtanje, n. das Knistern, das Knirschen, das Knarren.
  31. škȓtar, -rja, m. das Fiedermesser zum Abkneipen des Glases, V.-Cig.
  32. škrtáriti, -ȃrim, vb. impf. = škrtati 3), kargen: š. z odobravanjem novih davkov, SlN.
  33. škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
  34. škŕtav, adj. knickerisch, geizig, C.
  35. škŕtavəc, -vca, m. 1) človek, kateri škrta, Mur.; der Kritzler, Cig.; — 2) der Schnitzler, Zora; — 3) der Knicker, C.
  36. škrtȃvka, f. die Handratsche, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  37. škȓtež, m. der Geizhals, vzhŠt.
  38. škrtína, f. das Abschnitzel, Lašče- Levst. (Rok.); — š. kruha, ein Schnittchen Brot, C.
  39. škrtíniti, -ı̑nim, vb. impf. schnitzeln, Lašče- Levst. (Rok.).
  40. škrtljȃnje, n. 1) das Schnitzeln, vzhŠt.; — 2) die Knauserei, ogr.- Valj. (Rad).
  41. škrtljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnitzeln, Jan., Glas., Zora, vzhŠt.; zlato š., Trst. ( Glas.); — (Glasscheiben) abfiedern, V.-Cig.; — 2) kargen, Jan., vzhŠt.
  42. škrtljàv, -áva, adj. knauserig, karg, Jan., C., Let.
  43. škrtljȃvəc, -vca, m. 1) der Schnitzler, Jan.; — 2) der Geizhals, der Knicker, Jan., C., Zora, vzhŠt.- Glas.
  44. škrtljȃvka, f. die Knauserin, die Karge, Jan.
  45. škrtljìv, -íva, adj. knauserisch, geizig, Jan., C.
  46. škrtljı̑vəc, -vca, m. der Knauser, der Geizhals, Jan., Volk.- M.
  47. škŕtniti, škȓtnem, vb. pf. ein knarrendes, knisterndes Geräusch hören lassen; ključ škrtne, Gor. ( Let.); erklirren ( z. B. vom Sporn), Cig.
  48. škȓv, -ı̑, f., Valj. (Rad), pogl. oskrd; prim. škrl, m.
  49. škrvánta, f. = škalba: vode je bilo (po nevihti) v vsaki škrvanti dosti nabrane, Zv.
  50. škrzǫ̑bica, f. der Rainkohl (lampsana), C.; — nam. škrbozobica (?), C.; — prim. škrbinka.
  51. škržȃbəc, -bca, m. = skržabec, die Fledermaus, Mur., C., Glas., vzhŠt.
  52. škržàt, -áta, m. = skržat, M., Goriš.
  53. škudẹ̑la, f. = skodela, die Schüssel, C.; — die Schale (an der Wage), Dalm.- Valj. (Rad).
  54. škúfa, f. 1) die Mütze ( zaničlj.), Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — 2) der Tannenzapfen, C.; — prim. it. cufia, Haube, Levst. (Rok.).
  55. škúla, f. 1) ploščnat kamen, Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Eisscholle, C.; — prim. 2. škulja.
  56. 1. škúlja, f. das Loch, C.; das Erdloch, Valj. (Rad); prilezli so kakor murni iz svojih škulj, LjZv.
  57. 2. škúlja, f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
  58. škȗlje, n. = malo kamenje po potu, C.; der Schotter, Št.
  59. škȗmpa, f. die Schelmerei, der Possen, C.; der Verdruss, die Verlegenheit, die man jemandem bereitet, Fr.- C.; — prim. češ. škumpa, Verweis.
  60. škȗmpati, -am, vb. impf. š. komu, jemandem einen Possen spielen, ihm Verlegenheit bereiten, C.
  61. škúmpav, adj. possenhaft, C.
  62. škúmpavəc, -vca, m. einer, der gerne jemandem einen Possen spielt, der Boshafte, der Schelmische, C.
  63. škȗndra, f. eine Art Korb: iz leskovih viter spletena košara z dnom iz deščic, Notr., Gor.; — prim. lat. scutra, flache Schüssel, Levst. (Rok.).
  64. škȗndrica, f. dem. škundra; das Körbchen, Polj.
  65. škȗrh, m. der Brachvogel (numenius arquatus), Cig.; = veliki š., Frey. (F.); mali š., der kleine Brachvogel ( n. phaeopus), Frey. (F.).
  66. škȗrta, f., Cerkljansko- Štrek. (Let.), pogl. skorič.
  67. škvára, f. 1) = skvara, das Fettauge auf der Suppe, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) die Schwarte, Jan.; — prim. cvara.
  68. škvȃrt, m. das Naturell, das Temperament, Notr.- M., Slom.; oče in sin enacega škvarta, C.; — der Schlag, die Sorte, Cig.; trmo le-tega škvarta imenuje prekleto trmo, Jap. (Prid.); nisi tacega škvarta, da bi se zredil, Polj.; — die Race, Ig (Dol.).
  69. škvartáti, -ȃm, vb. impf. 1) viertheilen, C.; — 2) lisico š., den Fuchs prellen (škvertati), Cig.; — prim. it. squartare, viertheilen.
  70. škvórəc, -rca, m. der Star (sturnus), C., Z., Mik.; — prim. 1. škorec.
  71. šlabę̑dər, -dra, m. = slab, razhojen črevelj, der Latschschuh, die Schlappe, (šleb-) Cig., Jan., C.; — prim. šlapa.
  72. šlabedrálọ, n. der Latscher, (šlob-) Cig.
  73. šlabedráti, -ȃm, vb. impf. latschen, Cig.
  74. šlabedràv, -áva, adj. latschfüßig, Cig.
  75. šlȃfrnica, f. = žlafrnica, die Ohrfeige, Guts., Jsvkr.
  76. šlájən, -jna, m. die Schleihe (cyprinus tinca), Cig., Frey. (F.); — iz nem.
  77. šlápa, f. 1) der Schlappschuh, die Schlappe; — 2) psovka zanikarnemu, omahljivemu človeku, Levst. (Rok.); — der Tölpel, Jarn., Mur., Met.; — iz nem.
  78. šlapáti, -ȃm, vb. impf. in Schlappen gehen, schlappen, C., Z.; š. po razhojenem blatu, SlN.; — iz nem.
  79. šlápniti, šlȃpnem, vb. pf. schlappend treten, C., Bes.; vol je šlapnil muhi na nogo, Bes.
  80. šlapotáti, -ȃm, vb. impf. schlappend gehen, C.
  81. šlȃr, m. 1) ein Kopftuch aus durchsichtigem Zeug, Levst. (Rok.); — 2) ein durchsichtiger Zeug, Cig.; — iz nem. Schleier.
  82. šlȃt, m. die Befühlung: takega šlata je kakor svila, es fühlt sich so an wie Seide, ogr.- Valj. (Rad).
  83. šlátati, šlȃtam, vb. impf. tasten, betasten; — prim. hlatati.
  84. šlátavəc, -vca, m. der Taster, der Fühler, Cig., Jan.
  85. šlátavka, f. die Tasterin, Cig.
  86. 1. šlę́kati, -am, vb. impf. fehlerhaft sprechen: besonders das r nicht recht aussprechen können, Lašče- Levst. (Rok.); — (š statt s aussprechen, BlKr.).
  87. šlekedráti, -ȃm, vb. impf. stammeln, beim Reden mit der Zunge anstoßen, C., Dict.; težko govorim ino šlekedram, Jsvkr.; das r nicht recht aussprechen können, Ig (Dol.); — schnarren, ratschen, V.-Cig.
  88. šlekedràv, -áva, adj. stammelnd: šlekedravo govoriti = šlekedrati, Dict.
  89. šlekedrȃvəc, -vca, m. = človek, kateri šlekedra, Dict.; der Schnarrer, Cig.; — tudi: šlekę́dravəc, Dict.
  90. šlẹ̀m, šlẹ́ma, m. 1) der Helm, Jan., Cig. (T.), Jurč. (Tug.), Vrt., Vest.; — 2) žarni šlem (neki morski polž), feuriger Ofen (cassis), Erj. (Z.); — stsl.
  91. šlèn, šlę́na, m. = udarec s šibo ali z bičem, der Schmitz, Cig.
  92. šlę̑nək, -nka, m. der Schmitz, Cig., Jan.
  93. šléniti, šlę̑nem, vb. pf. schnalzen, Mik.; — = s. šibo ali z bičem udariti, Cig., Jan., Notr.- M., Polj.; — prim. šlepati.
  94. šlẹ̑nji, adj. = poslednji, Rož.- Kres.
  95. šlépati, šlę́pljem, -páti, -pȃm, vb. impf. 1) mit den Fingern schnalzen, Rib.- M.; — 2) z dlanjo š., mit der flachen Hand schlagen, C.
  96. šlepę̑dər, -dra, m. = šlabeder, schlechter Schlappschuh, Dol.
  97. šlépniti, šlę̑pnem, vb. pf. 1) mit den Fingern schnalzen, Z.; — 2) ins Gesicht schlagen, C.
  98. 1. šlẹ́va, f. der Speichel, der Geifer, C., Z.; — prim. it. saliva, Štrek. (Let.).
  99. 2. šlẹ́va, f. 1) ein feiger, charakterschwacher, widerstandsloser Mensch, die Memme; — 2) eine dumme, tölpelhafte Person, Cig., Jan., M., Jurč., BlKr.- Let.; — ( prim. švabsko- nem. schlew, schlewig, lau, kraftlos, matt, Levst. [Rok.]?).
  100. 3. šlẹ́va, f. einer, der sich nie satt trinken kann, Štrek.; — pogl. žleva.

   69.539 69.639 69.739 69.839 69.939 70.039 70.139 70.239 70.339 70.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA