Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (7.001-7.100)

stlẹ́ti, -ím, vb. pf. von glimmendem Feuer verzehrt werden, abglimmen.
stọ̑, num. indecl. hundert; en krivičen krajcar sto pravičnih sne; po pet od sto jemati, fünf Procente Zinsen nehmen; pri sto goldinarjih imeti 10 goldinarjev dobička; (pet set, šest set = petsto, šeststo, Kor.- Mik.; ima denarjev na stove = na stotine, Gor.).
stobȃle, f. pl. = štibale, Stiefel, Polj.; — prim. it. stivali.
stóbar, -ára, m. ein hölzerner Leuchter, Vodice ( Gor.)- Svet. (Rok.); — prim. stobor.
stobor, m. = steber: stobor soli, Mik.; — prim. stsl. stoborъ, Säule.
stǫ́čən, -čna, adj. 1) = stekel: s. pes, Habd.- Mik.; — 2) muthwillig, Z., C.; — ( nam. vzt-).
stočíšče, n. der Zusammenfluss, die Mündung, Jan. (H.).
stóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abrunden, Cig.; s. obroč, Z.; obod rešetu s. = zaokrožiti in speti ga, Rib.; život, stočen kakor sod, Nov.; — 2) zusammenschenken: vse ostanke vina v en sodček s.
stǫ̑čje, n. = stočišče, Jan. (H.).
stočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. hundertgliederig, Cig.
stǫ̑čnica, f. eine Art giftiger Schwämme, C., kajk.- Valj. (Rad); — prim. stočen 1).
stǫ̑čnik, m. 1) = stekel pes, C.; — 2) = stočnjak 2), C.; — prim. stočen.
stǫ̑čnjak, m. 1) = stekel pes, C.; — 2) = razsajač, SlGor.
stǫ́čnost, f. 1) die Hundswuth, C.; — 2) der Muthwille, C.
stǫ̑d, adv. = odtod, C.
stodẹ́łən, -łna, adj. hunderttheilig: stodẹ̑łni toplomer, das 100theilige Thermometer, DZ., Bes.
stodı̑ra, f. die Schnellwage, Krelj; (stedira, Z.); — prim. it. stadera.
stodnę́vən, -vna, adj. hunderttägig, nk.
stofúntən, -tna, adj. hundertpfündig, nk.
stofȗntnik, m. der Hundertpfünder, Jan.
stòg, stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada, Mik. (Et.), Levst. (Rok.), BlKr.; — der um einen Pfahl aufgehäufte Schober, Cig., Jan., Ig (Dol.); — s. drv, der Scheiterhaufen, Guts., C.; — 2) die Getreideharfe, Cig., Jan., Nov., Gor.; — 3) die Scheuer, Meg., Mik., Jan.; — 4) pl. stogi, štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
stóga, f. = rogovila, das Gabelkreuz, V.-Cig.
stógast, adj. konisch, C., Z.
stǫ́gəlj, -glja, m. = stogla 1), GBrda.
stǫ̑gla, f. 1) der Schnürriemen, Mur., Valj. (Rad), Mik.; die Bundschuhschnur, C.; — 2) pl. stogle, die Stifte an den Schuhschnüren, Mik., DZ.
stoglásən, -sna, adj. hundertstimmig, M., nk.
stoglàv, -gláva, m. das Hunderthaupt, Cig., C.
stoglàv, -gláva, adj. hundertköpfig, Cig., Jan.
stoglȃvəc, -vca, m. das Hunderthaupt, Cig.
stoglávən, -vna, adj. hundertköpfig, Cig.
stoglȃvež, m. die Mannstreu (eryngium), Cig., Medv. (Rok.).
stǫ̑gljaj, m. 1) der Schnürriemen, Meg.- Mik., Guts., Mur., Cig., C.; = jermen pri črevljih, Štrek., Ip.- Erj. (Torb.), Črniče ( Goriš.); — 2) spodnji obšev pri ženskem krilu, Kres- Erj. (Torb.); — prim. stogla.
stogotíti, -ím, vb. pf. = raztogotiti, Cig., M.; — s. se, = raztogotiti se, Cig., Škrinj.- Valj. (Rad).
stogováti, -ȗjem, vb. impf. = stoge delati, Schober machen, Cig.
stogúbən, -bna, adj. hundertfältig, C.
stǫ́ja, f. das Stehen: stoja na eni nogi, križemnoga (križna) s., Telov.
stoják, m. der Statist, Jan. (H.).
stojalíšče, n. = stališče, der Standort, Cig., C., DZ., Zora; s. ladij, die Rhede, DZ.
stojȃłnica, f. die stehende Wage, DZ.
stojáłnost, f. die Standfestigkeit, Sen. (Fiz.).
stojálọ, n. = stalo, das Gestell, das Postament, Cig., Jan., DZ., nk.; — slikarsko s., die Staffelei, Jan. (H.).
stojàn, -ána, m. 1) der Müßigsteher, C.; — 2) ein aufrechtstehender Pfahl, Cig.; der Ständer, Telov.
stojána, f. die Müßigsteherin, C.
stojȃnje, n. der Stand, der Standort: vsak kovač ima svoje s. pri kovaškem panju, Železniki ( Gor.).
stojarína, f. das Standgeld, DZ.
stójati, stǫ́jam, vb. impf. = stati, Polj.
stojbína, f. das Vorkommen der Pflanzen, h. t.- Cig. (T.).
stǫ̑jčək, -čka, m. pletenica z lesenim dnom, v katero bero sadje, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. stajček.
stǫ̑jčkati, -am, vb. impf. = stati (v otročjem govoru).
stoję̑čki, adv. stehend, BlKr., jvzhŠt.; = na stoječkem, BlKr.- Mik.
1. stǫ́jən, -jna, adj. stabil ( phys.), Cig. (T.); — stǫ̑jna armada, das stehende Heer, DZ.
2. stọ̑jən, -jna, adj. über l00 Mann gebietend: stojni poglavitnik, Schönl.; stojni poglavar, Jap. (Sv. p.).
stojẹ́vati, -am, vb. impf. zu stehen pflegen, Jan., Zora.
stojezíčən, -čna, adj. hundertzüngig, Cig.
stǫ́jina, f. 1) das Standgeld, Tolm.; — 2) kar se daje lastnikom planin od sira in drugega, kar se na njih pridela, Tolm.
stojíšče, n. 1) der Standort, Z.; — der Stehplatz, nk.; — 2) pri naši hiši denar nema stojišča (= ne ostane dolgo), Drežnica nad Koboridom- Erj. (Torb.).
stǫ̑jka, f. der Stempel im Bergwerk (montant), Cig. (T.); — rus.
stojljívost, f. die Stabilitätsfähigkeit, h. t.- Cig. (T.).
stǫ́jnost, f. die Stabilität: s. pravice, DZ.; izraz stojnosti, die Stabilitätsformel, Cig. (T.).
1. stòk, stǫ́ka, m. der Zusammenfluss, Mur., Cig., Jan.; — der Sammelort (des Wassers), Cig.; der Wassersack, der Vorsumpf im Bergbau, V.-Cig.; — = lijak, der Ausgussstein, Jan. (H.).
2. stòk, stǫ́ka, m. die Hundswuth, C.; ( nam. vzt-); prim. stočen.
3. stǫ̑k, m. das Ächzen, der Jammer, das Gestöhne; In jok in stok je nad zemljo, Preš.
stǫ̑ka, f. 1) der Erwerb, Habd.- Mik.; — 2) = greznica, die Senkgrube, Jan.; die Cloake, Jan.
stokálọ, n. der Jammerer, Cig.
stǫ́kanje, n. das Ächzen, das Wimmern, das Jammern.
stǫ́kati, stǫ̑kam, -čem, vb. impf. ächzen, stöhnen, jammern.
stokȃva, f. zusammengelaufenes, stehendes Wasser, die Gölle, Cig.
stǫ́kavəc, -vca, m. der Jammerer, Cig.
stǫ́kavka, f. die Jammrerin, Cig.
stǫ́klas, m. = stoklasa, Medv. (Rok.); dobro zrnje od ljuljke, od stoklasa loči! Slom.; (stę́klas, Mur., Medv. (Rok.), Dol.- Levst. [Zb. sp.]; ne loči steklasa od zdravega zrnja, Slc.).
stǫ́klasa, f. die Trespe (bromus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — (tudi: steklasa, Mur., Notr.).
stǫ́kniti, stǫ̑knem, vb. pf. aufächzen, C., Bes.
stọ̑krat, adv. hundertmal.
stọ̑kratən, -tna, adj. hundertmalig.
stòł, stóla, m. 1) der Stuhl, der Sessel; s. pristaviti k mizi; sodnji s., der Gerichtsstuhl, Jan.; pred sodnje stole peljati, Jap. (Prid.); — = stolič, dreifüßiger Stuhl, C., Kras; — die freistehende Bank, die Werkbank, Cig., Jan.; tesarski, rezilni stol, Dol.; — (tkalski) s., der Webstuhl, BlKr.; — die Kirchenbank, Cig., Jan.; cerkveni stoli, jvzhŠt.; — božji s., der Regenbogen, Jan., Koborid- Erj. (Torb.); — stol sv. Petra, neko zvezdje, Savinska dol.; — 2) der Dachstuhl: stoječi, ležeči s. (mit senkrecht oder schief stehenden Stützen), vzhŠt.; — 3) vezani s. (za zvon), der Glockenstuhl, Pot.- Cig.; — 4) der Tisch, ogr.- Valj. (Rad).
stolár, -rja, m. 1) der Sesselmacher, Cig.; — 2) = mizar, der Tischler, Jan., ogr.- C.
stolárski, adj. = mizarski, Jan.
stolȃrstvọ, n. = mizarstvo, Jan.
1. stòłb, stółba, m. = stolba, die Stufe, C., ogr.- Mik.
2. stółb, m. der Pfahl, ogr.- C.; — die Säule: odlomljen s., Zv.; der Strebepfeiler, C.; — nam. stolp.
stółba, f. 1) die Stufe, die Staffel, Mik., ogr.- C.; stopila je na živo stolbo, Zv.; — pl. stolbe, die Stiege, ogr.- Valj. (Rad); die Leiter, ogr.- C.; — 2) = stolbe, Vrt., Levst. ( LjZv.).
stółbica, f. dem. stolba; die Stufe, C.; — das Fußgestell an einer Bank, C.; — die Zeile, die Reihe, C.; — der Grad einer Sonnenuhr, C.
stołbìč, -íča, m. ein kleiner Thurm an den Befestigungsmauern, Dol.; — nam. stolpič.
stółčəc, -čca, m. dem. stolec; (stołčə̀c), Valj. (Rad).
stołčə̀k, -čkà, m. dem. stol; — das Stühlchen; božji s., der Regenbogen, Cig., BlKr.
stółči, stółčem, vb. pf. zerstoßen; na drobno s., klein stoßen; s. na droben prah, pulverisieren.
stȏłčki, m. pl. abgefallenes und angeschlagenes Obst, C.
stółəc, -łca, m. dem. stol; 1) das Stühlchen, (stołə̀c, Cv.); ponočni s., der Leibstuhl, Jan. (H.); — božji s., der Regenbogen, Mur., Cig., Zv., Št.; — 2) der Geigensattel, C.; — 3) der Zwickel, C.; — 4) s. Matere božje, das Leinkraut (linaria), C.
stȏlej, m. dem. stol; das Stühlchen, Jarn., Rož.- Kres.
stółək, -łka, m. das Stühlchen, M.; (stólək, -ləka, jvzhŠt.).
stółən, -łna, adj. 1) Residenz-, Cig., Jan.; stȏlnọ mesto, Jan.; — Kathedral-, Dom-, Cig., Jan., nk.; stolna cerkev, stolni pridigar, Cig., nk.; — 2) Tisch-: stolna molitev, ogr.- C.
stolẹ̑təc, -tca, m. ein hundertjähriger Mann, Mur.
stolẹ́tən, -tna, adj. hundertjährig; stoleten hrast; stoletna pratika; stoletni praznik, die Säcularfeier, Cig., Jan.; stoletne izpremembe, die Säcularveränderungen, Cig. (T.).
stolẹ̑tje, n. das Jahrhundert, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
stolẹ̑tnica, f. 1) die Hundertjährige, Jan. (H.); — 2) die hundertjährige Feier, die Säcularfeier, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
stolẹ̑tnik, m. der Hundertjährige, Cig.
stolíca, f. eine vierfüßige, bewegliche Bank ohne Lehne; na stolici stoji čeber, škaf; — die Zimmermannsbank, V.-Cig.; na stolicah hlode tešejo, Gor.- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — die Schnitzbank, C.; — ein langer Kirchen- oder Schulstuhl, ogr.- C., Rez.- Baud.; — die Lehrkanzel, der Katheder, Cig., Jan., C.; — der Thron, ogr.- C.; s. sv. Petra, C.; — der Hauptsitz, Jan.; die Residenz, Mur.- Cig.; — das Comitat, die Gespanschaft, ogr.- Mur., C.; Turoška s., Zora; Železna s., ogr.- C.
stolìč, -íča, m. dem. stol; das Stühlchen, M., Rož.- Kres.
stolı̑čək, -čka, m. dem. stolič; das Stühlchen, Cig., Jan., M.; podnožni stoliček, Jurč.
stolíčən, -čna, adj. Comitats-, Jan.; — Residenz-, SlN.- C.; — Kathedral-, Cv.

6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA