s (69.939-70.038)

69939. škrebetȃljka, f. 1) die Kinderklapper, (-alka), Valj. (Rad); — 2) die Schnarrheuschrecke, Cig. (T.).
69940. škrebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klappern, Mur., Cig., Jan.; ein Geräusch machen, wie wenn man z. B. Geld in einer Schachtel schüttelt, Mur.
69941. škrebétəc, -tca, m. die Schelle, C.
69942. škrebetúlja, f. 1) die Klapper, Mur.; (als Vogelscheuche), C.; — 2) die Schnarrheuschrecke (acridium stridulum), Erj. (Ž.).
69943. škrebljáti, -ȃm, vb. impf. klappern, rasseln, C.; das Geräusch des Nagens, Beißens u. dgl. hören lassen: veverice, konji škrebljajo, kadar jedo, BlKr.; konji po trdi, kameniti cesti vozeč škrebljajo, BlKr.; Konjički škrebljajo in voz'jo težko, Slom.; schellen, C.
69944. škrebljíca, f. der Klingelbeutel, die Sammelbüchse, C.
69945. škrebljı̑vəc, -vca, m. der Grinser, Jan. (H.).
69946. škrebọ̑t, f. = srobot, die Waldrebe, C.
69947. škrebótəc, -tca, m. die Kornblume (centaurea cyanus), Cig., C.
69948. škrę́ca, f. = skorocel, rman, Poh.
69949. škreníca, f., Cig., C., pogl. skranjica.
69950. škŕga, f. nav. pl. škrge = skrge, die Kiemen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
69951. škrgálja, f. die Ratsche, Vreme- Erj. (Torb.).
69952. škȓgar, -rja, m. škrgarji, die Kiemenschnecken (branchiata), Erj. (Ž.).
69953. škrgèt, -ę́ta, m. 1) das Schnarren, C.; — 2) die Schelle, Jan.; — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), C.
69954. škrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Jan.
69955. škrgétəc, -tca, m. die Schelle, Jan.
69956. škrgonǫ̑žəc, -žca, m. = skrgonožec, Jan. (H.).
69957. škrgòt, -óta, m. das Schnarren, C.
69958. škrgútanje, n. das Knarren, C.; — das Knirschen: zobno š., das Zähneknirschen, ogr.- C.
69959. škrgútati, -am, vb. impf. knarren, Guts., Jan., Cig.; vrata škrgutajo, C.; schnarren, Jan., C.; — knirschen, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
69960. škrgútav, adj. schnarrend, Jan.
69961. škrìc, škríca, m. 1) der Zipfel am Kleide, an Tücheln; odrezal je na tiho en škric Savlove suknje, Dalm.; — der Rockschoß: suknja na škrice, der Rock mit Schößen, der Herrenrock; — 2) = škricar, škricman, Kr.; kaj postopa ta škric kosmati za menoj? Jurč.; — prim. stvn. scurz, kurz, nem. Schurz, Mik. (Et.).
69962. škrı̑car, -rja, m. = škricman, Lašče- Levst. (Rok.).
69963. škrı̑cman, m. ein Mann, der einen Herrenrock (suknjo na škrice) trägt, C., Lašče- Levst. (Rok.).
69964. škríka, f. = skrika, der Blaufalke (falco aesalon), Frey. (F.).
69965. škríl, -íli, f. = skril, Cig., Mik.
69966. škríla, f. = škril, skril, C., Z.
69967. škrı̑łəc, -łca, m. 1) der Felsbewohner, Cig.; — 2) tisti, ki po setvi škrili, C.
69968. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
69969. škrı̑lje, n. coll. das Pflastergestein, C.
69970. škríljevka, f. der Schotter, ogr.- C.
69971. škrı̑łnat, adj. = skrilnat, schieferig, C., Nov.; škrilnata streha, das Schieferdach, Cig.
69972. škrı̑łnik, m. der Schieferstein, C.
69973. škrílovje, n. coll. der Dachschiefer, C.
69974. škrínja, f. der Schrein, die Truhe; — pogl. skrinja.
69975. škrı̑njar, -rja, m. der Verfertiger von Truhen, der Schreiner, Cig., Jan., C., BlKr.- Glas.
69976. škrínjica, f. dem. škrinja; eine kleine Truhe; das Kästchen, das Kistchen, die Schatulle, Cig., Jan.
69977. škrı̑p, m. das Geknirsch, Mur., Jan.; — das Gezirpe, Cig., Jan., Valj. (Rad); — das Knirren: črevlji (škornji) na škrip, t. j. tako narejeni, da škripljejo, Dol., LjZv.
69978. škrípa, f. 1) ein knarrendes oder übhpt. ein schlechtes Taschenmesser, Mur., Mik.; — = stara skrinja, stare gosli, C.; — 2) škripe, bolečine v rokah po težkem delu, vzhŠt.
69979. škripáč, m. 1) = slab goslar, der Fiedler ( zaničlj.); — 2) = škripavec 3), das Heimchen, Cig., Gor.
69980. škrípalica, f. 1) die Heiserkeit, C.; — 2) pl. škripalice = lesene črevljarske klešče, Dol.
69981. škripȃłnica, f. = slabe gosli, die Fiedel, Cig.
69982. škripálọ, n. 1) die Knarre, Cig., Jan.; — 2) = stare, slabe gosli, die Fiedel, Cig.
69983. škrípanje, n. das Knirschen; das Knirren; — das Knarren; — tudi: škripȃnje.
69984. škrípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) knarren; vrata, kolesa škripljejo; — na gosli š., auf der Geige kratzen, schlecht spielen; — knirren, knirschen; zmrzel sneg škriplje pod nogami; z zobmi škripati (od jeze); — schrillen, zirpen, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = stiskati, kargen, C.
69985. škrípav, adj. 1) knarrend; škripav voz, Mur.; — knirschend, Mur.; — 2) karg, C., Št.- Z.
69986. škrípavəc, -vca, m. 1) ein schlechter Geiger, der Fiedler, Cig., M.; — 2) der Geizhals, der Knauser, Št.- Cig.; C.; — 3) die Hausgrille (gryllus domesticus), M., Gor.
69987. škrı̑pavt, m. ein schlechter Geiger, der Fiedler, Cig., Jan.
69988. škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
69989. škripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) knirschen, Cig.; — 2) zirpen: murin škripeče, Zora.
69990. škrı̑plje, -pəlj, f. pl. eine alte, schlechte Geige, die Fiedel, Jan.
69991. škrípniti, škrı̑pnem, vb. pf. einen knarrenden, knirschenden Laut von sich geben oder bewirken.
69992. škripòt, -óta, m. das Knarren, Mik.; — das Knirschen, Mur., Cig., Jan.
69993. škripótəc, -tca, m. der Spitzwegerich (plantago lanceolata), C.
69994. škripútati, -am, vb. impf. knarren, knirschen, C.
69995. škrjánčək, -čka, m. dem. škrjanec; 1) die Lerche; — 2) der Feld-, Rittersporn (delphinium consolida), C.
69996. škrjánəc, -nca, m. die Lerche (alauda); rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš, Npreg.- Jan. (Slovn.); poljski š., die Feldlerche (a. arvensis), blatni ali čopasti š., die Haubenlerche (a. cristata), laški š., die Kalanderlerche (a. calandra), Cig., Frey. (F.).
69997. škrjánka, f. das Lerchenweibchen, Cig.
69998. škȓł, -la, m. = oskrd, oškrd, Cig., Dol., Št.; — prim. škrv.
69999. škȓł, -lı̑, f. = skrl, skril, Cig., Jan., C., Ip.- Mik., Gor., BlKr.
70000. škrlȃt, m. 1) der Scharlach, der Purpur: na škrlat barvati, purpurroth färben, Cig.; — 2) eine Art feines rothes Tuch.
70001. škrlȃtən, -tna, adj. Scharlach-, Purpur-; purpurn.
70002. škrlatíca, f. der Scharlach, das Scharlachfieber, nk.
70003. škrlatı̑n, m. = škrlaten oprsnik, Cig.
70004. škrlatı̑nka, f. 1) die Schildlaus (coccus), Cig.; — 2) der Scharlach, das Scharlachfieber, Polj., nk.
70005. škrlȃtnica, f. 1) das Purpurkleid, V.-Cig.; — 2) die Schildlaus (coccus), Jan., Šol.
70006. škrlȃtnik, m. 1) der Purpurmantel, Cig.; — 2) der Purpurhut, V.-Cig.; — 3) die Purpurschnecke (purpura), Erj. (Ž.); — 4) der Purpurapfel, Cig.
70007. škrlatovína, f. der Purpurstoff, Cig., Jan.
70008. 1. škȓləc, -lca, m. 1) die Klemme, C.; — ein am Ende gespaltener Stab, damit Steine zu werfen, C., vzhŠt.; — der Wäscheklemmer, vzhŠt.; — 2) der Pipenhahn, C.; ( prim. škrnek).
70009. škrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zirpen, Valj. (Rad); zwitschern, Z.; — prim. ščrleti.
70010. škrlı̑nkati, -am, vb. impf. knirschen, Savinska dol.
70011. škrlíti, -ím, vb. impf. klemmen, in eine Spalte zwängen, C.
70012. škȓlj, m. = škrjanec, Črniče ( Goriš.); — die Steindrossel (turdus saxatilis), C., Frey. (F.).
70013. škrljȃd, f. coll. die Eisschollen, C.
70014. škȓljəc, -ljca, m. = skrljec, škrjanec, Mur., C., Erj. (Z.).
70015. škŕljevọ, n. eine Krankheit: secundäre Syphilis, Notr.- Cig.; — tudi hs.
70016. škrljíca, f. = škrjanec, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
70017. škrljìč, m. = skrljič, škrjanec, C.
70018. škrljìv, -íva, adj. 1) spröde, brüchig, C.; — 2) karg, Jan. (H.); — prim. skrljiv.
70019. škrlȗp, m. = škralup, skorlup, BlKr.- M., Mik.
70020. škrlúpa, f. die Kruste, C.
70021. škrlȗpnat, adj. krustig, Dol.
70022. škrlúpniti, -ȗpnem, vb. pf. sich mit einer Kruste überziehen, Cig.
70023. škȓnəc, -nca, m. 1) = pipec, malovreden otročji nož, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) die Schraube, vzhŠt.
70024. škrnẹ́ti, -ím, vb. impf. kreischen ( v. Fett), Cig.
70025. škrnę̑vza, f. = slab, nenabrušen nož, Polj.
70026. škrnę̑vzati, -am, vb. impf. = s škrnevzo rezati, Polj.; — schnitzeln, Polj.
70027. 1. škŕniti, škȓnem, vb. pf. 1) einen knarrenden Laut hören lassen, Dict., M.; = škripniti, Svet. (Rok.); — 2) škrnila sva, wir sprachen ein vertrautes Wort miteinander, V.-Cig.
70028. 2. škŕniti, škȓnem, vb. pf. zustutzen, Ravn.- Cig.
70029. škrnjáti, -ȃm, vb. impf. knirschen, knirren, V.-Cig.; — nagen, knistern ( v. d. Maus), Cig., M., GBrda, Črniče ( Goriš.); = z nožem "škrncem" rezati, Podkrnci- Erj. (Torb.); — ( pren.) kak umotvor š. (= obirati, bekritteln), Glas.
70030. škrnjȃvəc, -vca, m. 1) der Geizhals, der Filz, Jan.; — 2) der Reiber (zum Verschließen der Fenster), vzhŠt.
70031. škrnjȃvka, f. das Nagethier, Cig.
70032. škrǫ̑b, m. = skrob, C., Tuš. (B.).
70033. škrǫ́bati, -am, vb. impf. kratzen, C.; hörbar nagen (von der Maus), Lašče- Levst. (Rok.).
70034. škrǫ̑bəc, -bca, m. = skorocel, die Schafgarbe (achillea millefolium), C.
70035. škrǫ́biti, -im, vb. impf. = skrobiti, C.
70036. škrobljáti, -ȃm, vb. impf. hörbar nagen (von der Maus), Lašče- Levst. (Rok.).
70037. škrobọ̑t, m. = skrobot, die Waldrebe, C.; — das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
70038. škrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schepern, klappern, rauschen, C.; zrnje v škatli škroboče, jvzhŠt.; dež škroboče, Let.; — pogl. škrabotati.

   69.439 69.539 69.639 69.739 69.839 69.939 70.039 70.139 70.239 70.339  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani