Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (69.639-69.738)

  1. 1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
  2. 2. šíja, f. die Schräge: na šijo, schräge, schief, Jan., Telov.; zid je na šijo zidan, Mik.; — die Böschung, Cig.
  3. šiják, m. das Rheuma (im Nacken?), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  4. šíjav, adj. š. vol, ein Ochs mit dicker, verharteter Nackenhaut, BlKr.- M.
  5. šijȃvka, f. neka riba v Dobrodobskem jezeru, Erj. (Torb.).
  6. šíjən, -jna, adj. Nacken-: šı̑jna mast, das Kammfett, Cig.
  7. šı̑jnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
  8. šijnjakovína, f. der Nackentheil, der Halstheil (des Fleisches, der Haut), Mur., Cig., Jan., C.
  9. šíkara, f. das Dickicht, das Gestrüpp, C., Lož ( Notr.)- Erj. (Torb.); iz gozdov in šikar so volkovi prišli, SlN.
  10. šı̑kəc, -kca, m. der Ruthen- o. Peitschenstreich, SlN.; = udarec, kajk.- Valj. (Rad).
  11. šíkniti, šı̑knem, vb. pf. 1) in einem Strahl hervorschießen (von einer Flüssigkeit), Trst. (Let.); — 2) = s šibo ali bičem udariti, Z., Zora.
  12. šilàt, -áta, adj. spießig, Cig.
  13. šilátən, -tna, adj. stachelig, stechend, Zora.
  14. šíłce, n. dem. šilo; das Pfriemchen, eine kleine Ahle.
  15. šı̑łəc, -łca, m. šilci, die Kiele, die Federnansätze beim Geflügel, jvzhŠt.
  16. šı̑łək, -łka, m. ein längliches, rundes, spitziges Ding, C.
  17. šīling, m. der Schilling (neki denar).
  18. šílišče, n. das Ahlenheft, Cig.
  19. šíliti, -im, vb. impf. 1) spitzen, Z.; — 2) sticheln, Jan., M.
  20. šilják, m. der Stift, Z.
  21. šı̑ljman, m. die Kröte (bufo vulgaris), Kras- Cig., Frey. (F.).
  22. šı̑łnat, adj. spitzig, Nov.
  23. šílọ, n. 1) die Ahle, der Pfriem; — 2) die Baumnadel der Nadelbäume, Jan.; — 3) der Nadelfisch (sygnathus), Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  24. šiloglàv, -gláva, adj. spitzköpfig, M.
  25. šiloglȃvəc, -vca, m. der Spitzkopf, Jan., M.
  26. šilokljùn, -kljúna, m. šilokljuni, die Pfriemenschnäbel (subulirostres), Erj. (Ž.).
  27. šı̑lovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.- Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.
  28. šimiv, m. eine Art Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), Josch; — tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Josch.
  29. šimšir, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Tuš. (R.); — iz hs.
  30. šína, f. die Schiene; — iz nem.
  31. šíniti, šı̑nem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.
  32. šinje, f. pl. 1) die Leberflecken, Cig.; — 2) der Leberbalsam (achillea ageratum), Jarn., Z.
  33. šípa, f. die Fensterscheibe; — iz nem.
  34. šı̑pəčje, n. coll. 1) der Hagebuttenstrauch, wilder Rosenstrauch (rosa canina), Cig.; — 2) šipkov sad, die Hagebutten, Mur., Vrt.
  35. šı̑pək, -pka, m. die Heckenrose, die Hagebutte (rosa canina), Mur., Tuš. (R.); — vrtni, pitovni š., die Gartenrose, C.; — prim. 2. ščipek.
  36. šípən, -pna, adj. Scheiben-.
  37. šípina, f. neka vinska trta, M., C., Z.; — prim. šipon.
  38. šípkovəc, -vca, m. der Hagebuttenstrauch, der Hundsrosenstrauch, C., Z.
  39. šípkovina, f. das Hagebuttenholz, Jan. (H.).
  40. šípkovje, n. coll. das Hundsrosengesträuch, C.
  41. šipolína, f. neka vinska trta, M., C.; — prim. šipon.
  42. šipǫ̑n, m. neka vinska trta: der Mosler, M., C., Trumm., vzhŠt.; — menda nam. ščipon; prim. poščipati.
  43. šípovje, n. der Hagebuttenstrauch, C.
  44. šípovnik, m. = oblok iz kamena (iz nem. Schwibbogen), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  45. šiprȃčje, n. das Gebüsch, kajk.- Valj. (Rad).
  46. šipráka, f. dürres Reisig, BlKr.; = suhe veje za natičje, BlKr.- Let.
  47. šı̑r, -ı̑, f. die Breite, Cig. (T.); te širi je moje polje, Z.; v šir, in die Breite; na šir usta odpreti, den Mund weit aufthun, LjZv.
  48. širína, f. die Breite; š. reke, die Stromweite, Cig. (T.).
  49. šíriti, šı̑rim, vb. impf. breit machen, ausbreiten; — erweitern; — verbreiten; — š. se, sich ausbreiten, an Breite zunehmen; prsi se mi širijo; — sich verbreiten.
  50. širják, m. der Grasfrosch (rana temporaria), ( nam. ščirjak) Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  51. šírjenje, n. die Ausbreitung; die Fortpflanzung ( phys.): premočrtno š. svetlobe, Žnid.
  52. širǫ̑čka, f. die breite Axt, das Breitbeil, Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Savinska dol., BlKr.
  53. širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. ( LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
  54. širokljùn, -kljúna, m. širokljuni, die Spaltschnäbler (fissirostres), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  55. širōko, m. jugozapadni veter, der Scirocco.
  56. širokočéłən, -łna, adj. breitstirnig, Bes.
  57. širokokljùn, -kljúna, adj. breitschnäblig, Jan. (H.).
  58. širokokljȗnəc, -nca, m. der Breitschnäbler, Cig.
  59. širokopę́rən, -rna, adj. = širokoper, ( fig.) hoffärtig, Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  60. širokoplèč, -plę́ča, adj. breitschulterig, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); š. velikan, Jurč.
  61. širokoplę̑čəc, -čca, m. der Breitschulterige, SlN.
  62. širokopodplátən, -tna, adj. breitsohlig, Vrt.
  63. širokoramàt, -áta, adj. breitschulterig, C.
  64. širokorèp, -rę́pa, adj. breitschwänzig, Cig.
  65. širokorę̑pka, f. der Breitschwanz (columba laticauda), Cig.
  66. širokorítən, -tna, adj. breitarschig, Cig.
  67. širokóta, f. = širokost; tudi: širokọ̑ta, Valj. (Rad).
  68. širokovẹ̀j, -vẹ́ja, adj. breitästig, Bes., Let.
  69. širokovẹjàt, -áta, adj. breitästig, Zora.
  70. širokovẹ́jən, -jna, adj. breitästig, Jan., Let.
  71. šı̑roma, adv. in die Breite, C.; — weit und breit, weit herum, C., — weit voneinander, Ravn.- Cig.; roke š. držati, C.; duri so š. odprte, Z.; vse gre široma (= narazen), BlKr.
  72. šišák, m. der Helm, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Vod. (Izb. sp.); — po drugih slov. jezikih.
  73. šišanəc, -nca, m. das Buhlkraut, der Gänsefuß (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
  74. šı̑šək, -ška, m. 1) der Schädel, C.; — 2) = močan tilnik, BlKr.
  75. šı̑ška, f. 1) der Gallapfel: hrastova, cerova š.; ni šiške vredno, Trub.; — = skipek, die Knopper, C., Kras, BlKr.; toča, rogljata kakor šiške, LjZv.; — 2) der Knöchel, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Drischelstielknopf, C.; — eine runde Erhöhung (Buckel), Cig.; — die Lehre am Seilerzeug, Cig.; — 4) die Pfanne ( mech.), Cig. (T.); die Zapfenpfanne, das Zapfenloch bei der Welle, V.-Cig.; v šiški, ki je v polico vdolbena, vrti se po koncu stoječi železni drog, ki gornji mlinski kamen nosi, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — die Gelenkpfanne, Mur., V.-Cig.; — 5) das weibliche Glied, Notr.; — 6) das Knopfloch, C.; — die Schlinge, die Masche, C.; — das Öhr am Knopf, C.; — 7) die Wassernuss (nux aquatica), Ponikva (Št.)- Pjk. (Črt.).
  76. šı̑škarica, f. die Gallwespe (cynips), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  77. šı̑škica, f. dem. šiška; — ein cylindrisches Gefäß, die Büchse, Cig.
  78. šíškov, adj. von Galläpfeln: šiškova kislina, die Galläpfelsäure, Cig. (T.).
  79. šišmìš, -míša, m. 1) die Spitzmaus (sorex), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fledermaus, Z., jvzhŠt.; die Speckmaus (vespertilio noctula), Frey. (F.); morski š., — die Seefledermaus (malthe), Erj. (Torb.).
  80. šìv, šíva, m. die Naht; hlače po šivu pretrgati; črevlji na š. (= na kveder), Str.; — zaklinski š. (na črepinji), die Ypsiloide, Jan. (H.).
  81. šiváč, m. 1) der Schneider, Z.; — 2) der Schneidervogel, C.
  82. šiváłən, -łna, adj. Näh-, Cig., Jan., Cig. (T.); šivȃłni stroj, die Nähmaschine, nk.
  83. šivȃłnica, f. 1) die Nähnadel, Lašče, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) = šivalni stroj, die Nähmaschine, Jan., DZ.
  84. šiválọ, n. die Nähmaschine, Cig. (T.).
  85. šívanica, f. = šivanka, Guts.- Cig., Jarn., Jan., C., M., KrGora- DSv.
  86. šivȃnje, n. das Nähen; — imam veliko šivanja, ich habe viel zu nähen; — tudi: šívanje.
  87. šivȃnka, f. die Nähnadel, režeča š., die Kürschnernadel, V.-Cig., — tudi: šívanka, Mur., Valj. (Rad), Notr., jvzhŠt.
  88. šivȃnkica, f. = šivančica; — neka riba v Cerkniškem jezeru, (gobio sp.), Erj. (Torb.).
  89. šivár, -rja, m. der Näher, der Schneider, Cig., Jan., C., Levst. (Zb. sp.), nk.; — ( der Schuster, C.).
  90. šivaríca, f. die Näherin, die Schneiderin, Cig., Jan.
  91. šivarı̑ja, f. = šivarstvo, Cig., Jan.
  92. šiváriti, -ȃrim, vb. impf. Schneider, Schneiderin sein, schneidern, Cig., Jan.
  93. šivárka, f. die Nähterin, Levst. (Zb. sp.).
  94. šivárnica, f. die Schneiderwerkstätte, Jan.
  95. 1. šívati, -am, vb. impf. 1) nähen; — skakoma š., mit losen Stichen nähen, Cig.; = po zajčje š., V.-Cig.; — 2) šiva mi po glavi, es sticht mich im Kopfe, Z.; — šiva mi, ich habe Angst, vzhŠt.- C.; — 3) dež šiva, es regnet mit feinen, dünnen Strahlen, Lašče- Levst. (Rok.).
  96. 2. šívati, -am, vb. impf. ad šiniti; = švigati, schnelle Bewegungen machen, schießen, Notr., Dol.; miši šivajo po tleh, huschen hin und her, Lašče- Levst. (Rok.); različne misli in podobe so mu sem ter tja šivale, Vrt.
  97. šivȃvəc, -vca, m. der Näher, der Schneider, Mur., Cig., M., Danj. (Posv. p.), Levst. (Zb. sp.).
  98. šivȃvka, f. die Näherin, die Schneiderin, Mur., Cig.
  99. šı̑vəc, -vca, m. 1) = šivar, C.; der Schuster, Dol.; — 2) der Schneidervogel, Šol.
  100. šivílọ, n. das Nähzeug, Jan.

   69.139 69.239 69.339 69.439 69.539 69.639 69.739 69.839 69.939 70.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA