s (69.539-69.638)

69539. šę̑flja, f. das Schöpfgefäß; — iz nem.
69540. šéga, f. 1) der Brauch, die Sitte; kolikor krajev, toliko šeg, Npreg.- Jan. (Slovn.); — šego vedeti komu, jemandes Laune kennen, C.; svoje šege biti, launenhaft sein, C.; — die Mode, Cig., Jan.; mož po šegi, Cig.; — 2) die Schlauheit: to vam hote s šego ino zlobo nagoditi ("mit falschen Tücken"), Krelj.
69541. šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.- Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.- Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.- Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.
69542. šegȃvəc, -vca, m. der Witzbold, der Possenreißer, Cig., Jan.
69543. šégica, f. dem. šega: ošabni farizej celo Bogu se podpre in mu šegice, ki jih je trdil, šteje, Ravn.
69544. šeják, m. der Froschbiss (hydrocharis), Medv. (Rok.), (šejek), C.
69545. šēlak, m. neka smola, der Schellack, Cig. (T.).
69546. šélin, -ína, m. der Sellerie (apium graveolens), Štrek.; — prim. zelena.
69547. šeljútati, -am, vb. impf. = počasi hoditi, BlKr.- Let.; — prim. šljutati.
69548. šę́ma, f. 1) die Larve, die Maske, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — 2) die maskierte Person, die Maske; pustna š., dela, govori kakor kvatrna šema = šale zbija o nepravem času, Dol.- Levst. (Rok.); šeme ga ližejo, er ist närrisch, muthwillig, Mur.; — 2) = prismoda, ein dummer Kerl; šema neumna! prava šema je; — 3) die Genitalien des Weibes, der Stute, Ljub., Dol.; — prim. nem. Schemen = Schatten, Larve, Mik. (Et.).
69549. šę̑mar, -rja, m. 1) der Maskenverfertiger, Mur.; — 2) der Maskierte, BlKr.- DSv.
69550. šemarı̑ja, f. das Maskentreiben; übhpt. närrisches Treiben.
69551. šematīzəm, -zma, m. imenik, der Schematismus.
69552. šembílja, f. die Sibylle, Cig.; modra ko šembilja, Gor.- Mik.
69553. šẹ̑mbraj, interj. = šember: š. te! tudi: m. neki šembraj me je prav daleč okoli nosil, Glas.
69554. šę̑mež, m. 1) = šema: s plevami natlačen šemež, Dol.; — ein dummer Mensch, M., Dol.; — 2) der Geck, Cig.
69555. šę́mica, f. dem. šema; 1) eine kleine Maske; — 2) das Närrchen, Mur.; — ein dummer Mensch.
69556. šę́miti, šę̑mim, vb. impf. 1) maskieren, Jan.; š. se, sich maskieren, Cig.; — 2) š. se, sich närrisch betragen, M.; — sich unnatürlich geberden, sich zieren, Cig.; — 3) š. koga, einem ein Blendwerk vormachen, Cig.; — 4) lächerlich machen, bespötteln, Cig.
69557. šę̑mpla, f. ein weites Holzgefäß, in welches der Wein abgezapft wird, Štrek.
69558. šę̑ncaj, interj. = hencaj: š. te! potztausend! Jurč.
69559. šenčȗrka, f. die Sumpfdotterblume (caltha palustris), ( nam. šentjurka), Livek- Erj. (Torb.).
69560. šę̑nki, m. pl. 1) die Finnen, Cig., Nov.; — 2) = metljaji, Erj. (Izb. sp.); — pogl. pšenki.
69561. šenmárən, -rna, adj. veliki, mali š. dan, der Groß-, Kleinfrauentag, Kast. (Rož.); (tudi: šenmárən, m., Dict.); — prim. šmaren.
69562. šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. ( Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent ( adj.).
69563. šènt, adj. ( indecl.) Sanct-: Šent-Jakob, Šent-Vid; — iz: Sanct-.
69564. šę̑ntaj, interj. kletvica: da bi te šentaj! Polj.; šentaj smo leteli! LjZv.; kam te je šentaj nesel! Levst. (Rok.).
69565. šę̑ntanəc, -nca, m. kletvica: = šentan človek ali žival: kam greš, šentanec? Levst. (Rok.).
69566. šę̑ntanica, f. kletvica: = šentana oseba, žival ali reč, Levst. (Rok.).
69567. šę́ntati, šę̑ntam, vb. impf. 1) = z besedo "šent" preklinjati, Meg., Dict., Z.; — 2) šę̑ntan, vermaledeit; ti šentana para!
69568. šę́ntavəc, -vca, m. = preklinjavec, Meg., Dalm., Jap.; božji š., der Gotteslästerer, Krelj.
69569. šentjánževəc, -vca, m. 1) der Johannissegen, der Abschiedstrunk; prinesti še šentjanževca; piti š.; — 2) der Monat Juni, Št.- Z.; — 3) das Johanniskraut (hypericum perforatum), Polj.
69570. šentjánževica, f. 1) der Johannissegen, der Abschiedstrunk, Cig., Jan., Mik., Npes.-K.; — 2) das Johanniskraut (hypericum perforatum), Medv. (Rok.), Valj. (Rad).
69571. šentjánževina, f. die knollige Spierstaude (spiraea filipendula), Navr. (Let.).
69572. šentovȃnje, n. das Fluchen.
69573. šentováti, -ȗjem, vb. impf. = šentati 1); übhpt. fluchen, lästern.
69574. šentovȃvəc, -vca, m. der Flucher, der Lästerer.
69575. šę́pa, f. 1) die Hinkende, die Lahme, Cig.; der Krummfuß, der Hinkfuß (psovka), BlKr.- M.; — 2) der krumme Fuß, BlKr.- M.
69576. šę́panje, n. das Hinken, das Krummgehen.
69577. šę́pər, -pra, m. 1) das Holzscheit, Valj. (Rad); — die Stange, C.; — 2) der Spieß, C.; — das Reifende, C.
69578. šepə̀t, -ptà, m. das Geflüster, das Gelispel, Valj. (Rad); (šept) Mur.; (tudi: šepèt, -ę́ta, Jan.).
69579. šəpətáč, m. der Flüsterer, Jan.
69580. šəpətȃnje, n. das Flüstern.
69581. šəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. flüstern; — rauschen (o perju), Mur.
69582. šəpətȃvəc, -vca, m. der Flüsterer; — der Souffleur, Cig., C., nk.
69583. šəpətȃvka, f. die Flüstrerin; — die Souffleuse, nk.
69584. šəpétəc, -tca, m. das Gelispel, Jan.
69585. šəpę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. leise sagen, zuflüstern, C., Z., nk.; š. komu kaj na uho, Erj. (Izb. sp.).
69586. šę̑pka, f. die Hinkende, Lašče- Levst. (Rok.).
69587. šəpljáti, -ȃm, vb. impf. halblaut und schnell hintereinander reden, flüstern, C., Lašče ( Dol.).
69588. šəpljàv, -áva, adj. lispelnd, leise sprechend, ogr.- C.
69589. šə̀pniti, šə̀pnem, vb. pf. flüsternd, lispelnd, leise sagen, C., nk.; šepnila je pred se, sie flüsterte vor sich hin, LjZv.; (pravilno bi bilo: šəpníti, šápnem, Cv.).
69590. šəpòt, -óta, m. = šepet, das Geflüster, Jan.
69591. šeprȗn, m. plašč iz bičja ali lipovega lubja, kakršne so nekdaj pastirji imeli, Polj., Idrija; — prim. srvn. schaprûn, kurzer Mantel.
69592. šəptáč, m. = šepetač, der Flüsterer, Cig.
69593. šəptálọ, n. der Lispler ( zaničlj.), Cig.
69594. šəptáti, -ȃm, vb. impf. = šepetati; ( praes. tudi: šə̀pčem, ogr.-[ Valj.]).
69595. šəptàv, -áva, adj. flüsternd, Jan.
69596. šéreg, -ę́ga, m. die Schar, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. sereg, Mik. (Et.).
69597. šę̑ška, f. 1) ein Schlag mit der Hand oder Ruthe, Kr.- Valj. (Rad); šeško dobiti, Ravn. (Abc.); — 2) ein Gegenstand, mit dem man schlägt, Z.; ein breites Brett zum Schlagen, Cig.
69598. šę̑škanje, n. 1) das Schlagen, Züchtigen mit der Ruthe, Cig.; — 2) = das Schmarotzen ( z. B. bei Hochzeiten), Cig., Idrija, Prim.
69599. šę̑škar, -rja, m. 1) = človek, kateri rad šeška, tepe, Cig.; — 2) = prežavec pri kaki pojedini, pos. pri svatovščini, Cig., Polj., Notr., Prim.
69600. šę̑škarica, f. 1) ženska, katera rada šeška, tepe, Mur., Jarn., Cig.; — 2) = prežavka pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Goriš.- Erj. (Torb.).
69601. šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.- Cig.; — durchhecheln ( fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.- Erj. (Torb.).
69602. šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
69603. šəšljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho govoriti, šepetati, flüstern, zischeln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. šušljati.
69604. šéšmer, -rja, m. dürre Reiser, BlKr.; — prim. sušmad.
69605. šəšnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) zischeln, V.-Cig.; — durch die Nase reden, Z.; — 2) hudeln, Cig.; — pogl. šušnjati.
69606. šetalíšče, n. der Spazierplatz, Jan., nk.; tudi: šetálišče, Valj. (Rad).
69607. šę́tanje, n. das Spazieren, Cig., M., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
69608. šę́tavəc, -vca, m. der Spaziergänger, Cig., Jan.
69609. šę́tavka, f. die Spaziergängerin, Cig., Jan.
69610. šę̑tnja, f. der Spaziergang, Z., nk.
69611. šetováti, -ȗjem, vb. impf. eilen, sich beeilen, ogr.- Mik.; š. za kom, C.; žeden jelen šetuje k vretini, ogr.- Valj. (Rad); — sich bemühen, sich angelegen sein lassen, ogr.- C.; deco srečno i blaženo učiniti šetujejo, ogr.- Valj. (Rad).
69612. šə̀v, švà, m. die Naht; suknja je bila brez šva, Trub., Dalm., Schönl.; (redkeje: šèv, šéva, Valj. [Rad]; po ševu, jvzhŠt.).
69613. šę́va, f. die Schräge, Mik.; po ševi, schräge, schief, jvzhŠt.; — ( prim. našev [ nam. na ševo], schräge, Jan.; po ševem [ nam. po ševi], C.).
69614. šę́ver, m. človek s skrivljenimi nogami, BlKr.
69615. ševíca, f. = ševa: po ševici, na ševico (po švici, na švico), Lašče- Levst. (Rok.).
69616. šę̑vnica, f. die Albe (leuciscus alburnus), Erj. (Z.); — die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
69617. šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
69618. šíbanje, n. das Schlagen mit Ruthen.
69619. šíbati, šı̑bam, vb. impf. mit Ruthen schlagen; — geißeln ( fig.): napake š., nk.
69620. šı̑bək, -bka, m., Z., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); pogl. šipek.
69621. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
69622. šíbər, -bra, m. = šibra, das Schrotkorn, BlKr.
69623. šibẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach werden, C.
69624. šíbica, f. dem. šiba; 1) kleine Ruthe, das Rüthchen; — srebro v šibicah, Stangensilber, Jan.; — 2) das Zündhölzchen.
69625. šibíka, f. 1) die Barre, Cig., DZ.; š. srebra, zlata, DZ.; jeklo v šibikah, Stahl in Stäben, DZ.; — 2) der Ladstock, Cig.; — 3) sodomerna š., der Visierstab, Guts.- Cig.
69626. šibína, f. die Gerte, die Ruthe, Cig.; lazil je po gozdu iskat drobnih šibin (za butare na cvetno nedeljo), LjZv.; krivil bi te kakor vrbovo šibino, Jurč.
69627. šibínica, f. dem. šibina; das Reis, Cig.; iz vrbovih šibinic spleten koš, Jurč.
69628. šibı̑nje, n. coll. die Ruthen: bes. die zu einem Besen verbundenen Ruthen, Z., C.
69629. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
69630. šı̑bje, n. coll. die Gerten, die Ruthen; — das Ruthengebüsch.
69631. šı̑bka, f. 1) langes, dünnes Stück eines Metalls, die Barre: železo v šibkah, das Stabeisen, Cig. (T.); železne šibke, eisernes Fenstergitter, Vrt.; — 2) der Gewehrladstock, C.
69632. šibkóta, f. 1) die Biegsamkeit, Mur.; — 2) die Schmächtigkeit, die Dünnheit, Cig., Jan.; — 3) die Schwäche.
69633. šı̑bnica, f. = mladika, der Aufschössling, Cig.
69634. šı̑bnik, m. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
69635. šibnjáča, f. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
69636. šı̑bra, f. 1) der Schiefer, Mur., Cig., Jan., Polj.; — 2) der Steinsplitter ( bes. zum Ausfüllen der Lücken bei der Mauer); kamen na šibre razbiti; — v šibre iti, in Trümmer gehen; — 3) das Schrotkorn, Z., Erj. (Min.), Ip., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Tolm.; za lisico so debele šibre, Notr.- Levst. (Rok.); — das Schieferkügelchen, Štrek.; — prim. bav. schifer, Stein- oder Holzsplitter, Levst. (Rok.).
69637. šibráti, -ȃm, vb. impf. 1) in Splitter zerschlagen: ne šibraj kamenja! Dol.- Levst. (Rok.); — 2) (beim Mauern) mit Steinsplittern ausfüllen, Cig.
69638. šibrína, f. der Steinsplitter, Burg.

   69.039 69.139 69.239 69.339 69.439 69.539 69.639 69.739 69.839 69.939  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani