Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (69.439-69.538)

  1. ščę̑tən, -tna, adj. Bürsten-, Cig.; ščetni odtisek, der Bürstenabzug, Cig., Jan.
  2. ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.- C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče- Levst. (Rok.).
  3. ščetı̑čevje, n. coll. Karden (dipsacus), Cig., Jan., Erj. (Torb.).
  4. ščetína, f. 1) die Borste; — 2) die Distel, Cig.; — neka trava, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) ozek svet mej dvema njivama, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) psovka objestnemu ali sitnemu človeku, M., Ig (Dol.).
  5. ščetı̑nar, -rja, m. der Borstenverkäufer, Cig.
  6. ščetinàt, -áta, adj. borstig, Cig.
  7. ščetı̑nəc, -nca, m. 1) das Borstenthier, Jan.; — = prasec, das Schwein, Z., LjZv.; — 2) rauhhaariges Laserkraut (laserpitium hirsutum), Z.
  8. ščetínica, f. dem. ščetina; eine kleine Borste.
  9. ščetinjáča, f. das Schwein, C.
  10. ščetı̑nje, n. coll. 1) die Borsten, Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); — 2) der Bartwisch, Jarn.- Cig.; — 3) die Borstbinse (scirpus setaceus), Cig.
  11. ščetı̑nka, f. 1) das Borstenthier, Jan., Navr. (Let.); — 2) = ščetinovec, Z.
  12. ščetínovəc, -vca, m. das Borstengras (nardus), Z., Medv. (Rok.).
  13. ščetíšče, n. das Bürstenholz; der Pinselstiel, Cig.
  14. 1. ščę́titi, -im, vb. impf. 1) abbürsten, Mur., Dol.- Cig., Jan.; — 2) Faschinen an Abhängen legen, Flusswehre machen, C.; — 3) š. se = ščetiniti se, Z.
  15. 2. ščę́titi, -im, vb. impf. spälteln, ( n. pr. drva predrobno cepkati: govori se o kakem otročetu, katero se prime tega dela, ki mu še ne more kaj), Brkini- Erj. (Torb.); — prim. 1. šketiti.
  16. ščę̑tka, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen; die Bürste, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Pinsel, C., nk.; — 3) der stachelige Kopf, z. B. des Stechapfels, der Weberkarde u. dgl., C.; — 4) die Karde (dipsacus), Cig.
  17. ščę̑tkar, -rja, m. der Pinselmacher, Cig.
  18. ščę̑tkati, -am, vb. impf. kardätschen: konja š., Jan. (H.).
  19. ščę́tkovəc, -vca, m. die Eberwurz (carlina acaulis), C.
  20. ščetovína, f. Bürstenbinderware, Jan.
  21. ščę̑tovka, f. Hosen aus grobem Haustuch, Štrek.
  22. ščę̑tovnik, m. der Bartwisch, Jarn.
  23. ščetúlja, f. das Borstengras (nardus), Z.; — ajda š., das Heidekorn mit reichlichem Schopf, vzhŠt.- C.
  24. ščíga, f. die Rolle, der Flaschenzug, vzhŠt.; — prim. 2. čiga 1).
  25. ščı̑jca, f. = majhno dekletce, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. uscanka.
  26. ščı̑nk, m. der Finkenschlag, Cig., Jan.
  27. ščínkanje, n. der Finkenschlag, Cig.
  28. ščínkati, ščı̑nkam, vb. impf. wie ein Fink pfeifen, schlagen, M.
  29. ščínkavčək, -čka, m. dem. ščinkavec; das Finkchen.
  30. ščínkavka, f. das Finkenweibchen; ( nav. ščinkovka).
  31. ščı̑p, m. 1) der Kniff, der Zwick, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Prise, Rib.- Mik.; — 3) der Vollmond; ščip je; o ščipu; luna gre v ščip, je v ščipu, der Mond ist voll, Cig.; prim. 2. ščep 2); — 4) neka vinska trta: der Mosler, Radgona ( vzhŠt.)- C.; ( prim. šipon).
  32. 1. ščípa, f. neko nazobčano kolesce pri stativah, das Sperrad, Lašče- Erj. (Torb.).
  33. 2. ščípa, f. = ščipek, šipek, die Hundsrose (rosa canina), Drežnica- Erj. (Torb.).
  34. ščipȃłnica, f. 1) orodje, s katerim se ščiplje, C.; die Zwickzange, Cig., Jan.; — 2) die Krebsschere, Cig., Jan.; — 3) der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig.
  35. ščipȃłnik, m. 1) der Zwicker (naočniki), Žnid.; — 2) pl. ščipalniki, die Fresszange der Insecten, Cig.
  36. ščipálọ, n. das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Cig., Jan.
  37. ščípanje, n. das Zwicken; — š. po trebuhu, das Bauchgrimmen.
  38. ščípati, -pam, -pljem, vb. impf. zwicken, kneipen; — ščiplje me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen; — plagen, beunruhigen; za vse me ščiplje = ich lebe knapp, Jan.
  39. ščipȃvəc, -vca, m. 1) der Zwicker, Cig., Jan.; — 2) der Scorpion, Guts.- Cig., C., Erj. (Ž.), Navr. (Let.); — ščipavci, die Scorpione (scorpionida), Erj. (Ž.); — ščípavec, Erj. (Ž.).
  40. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  41. ščipè, -ę́ta, m. vol temne barve z lisico na čelu, Polj.
  42. ščı̑pəc, -pca, m. 1) das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Jan.; — die Kneipzange, C.; — die Lichtputze, die Lichtschere, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) = ščipavec, der Scorpion, Jan.; — 3) = 2. ščepec 1), der Fingerspitzengriff, Štrek.; za dober ščipec dlake, Str.; za ščipec zabelje, Zv.
  43. 2. ščı̑pək, -pka, m. = šipek, die Hagebutte, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Mik., vzhŠt.; gibati š., die gefüllte Rose, vzhŠt.
  44. ščı̑pka, f. krava temne barve z lisico na čelu, Polj.
  45. ščı̑r, m. der Fuchsschwanz, der Amarant (amarantus), vzhŠt.; das Meieramarantkraut (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); = rdeči ščir, Tuš. (B.); ( prim. hs. štir); — das Bingelkraut (mercurialis annua), C., Valj. (Rad).
  46. 1. ščı̑rəc, -rca, m. = čiraj, das Geschwür, C.
  47. ščírjevəc, -vca, m. 1) = čiraj, das Geschwür, der Abscess, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), Prodol (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  48. ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.- C. ( Vest.); — prim. ščirjevec 1).
  49. ščírovnik, m. = ščir, das Bingelkraut (mercurialis annua), C.
  50. ščìt, ščíta, m. 1) der Schild, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Rog., nk.; — 2) čelni ščit, der Vorgiebel, V.-Cig.; — 3) die den Zettel schützende Scheibe am Weberbaume, V. ( Rib.)- Cig.; — 4) = lesa, die Darrhürde, die Darre, vzhŠt.- C.; — ščít, Cv.
  51. ščı̑tar, -rja, m. der Schildträger, Jap.- C.
  52. ščı̑tarica, f. die Schildlaus, Nov.
  53. ščı̑tarka, f. 1) die Schildflechte, Cig.; — 2) der Schildkäfer (cassida viridis), Erj. (Ž.); — 3) kača š., die Schildschlange (naja Haje), Erj. (Z.).
  54. ščı̑təc, -tca, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig. (T.).
  55. ščı̑tək, -tka, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Dalm.- Valj. (Rad); — š. pri ključanici, Cig.; — naprsni š. = naprsnik, das Brustblatt, C.; — naddurni š., der Thürgiebel, Cig.
  56. ščítən, -tna, adj. Schild-, Cig., Jan.
  57. ščítiti, ščı̑tim, vb. impf. schützen, Trub., nk.; ščiti ti mene! Trub.; braniti in š. se zoper smrt, Trub.
  58. ščı̑tnica, f. die Schildkröte (testudo) als Belagerungswerk der Römer, Cig.; (po češ.).
  59. ščı̑tnik, m. der Schildknappe, Cig., Jan., Hip. (Orb.); der Stallknecht, Meg.; cesar ali ščitnik ("Kaiser oder Stallknecht"), Trub.
  60. ščitnják, m. ščitnjaki, die Schildkrebse (aspidostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  61. ščitodȓžəc, -žca, m. der Schildhalter (in den Wappen), Cig.
  62. ščitoglàv, -gláva, m. der Schildfisch (echeneis remora), Erj. (Ž.).
  63. ščitonǫ́ša, m. = ščitonosec, Jan. (H.); — po hs.
  64. ščokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. raunen, faseln: v uho komu š., Kres; — pogl. ščekotati.
  65. ščȓb, ščŕba, adj. schartig, C.
  66. ščŕba, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Jan., C., Mik.; — 3) die Zahnlücke, Mur.; — prim. škrba.
  67. ščrbálọ, n. 1) das Ausschartungseisen bei den Kürschnern, Cig.; — 2) der Striegel, C.
  68. ščrbánja, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, vzhŠt.- C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., vzhŠt.- C.
  69. ščrbánjav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, Mur.
  70. ščŕbav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
  71. ščŕbəc, -bca, m. die Hirschwurz, das Hirschheil (peucedanum cervaria), C.
  72. ščrbína, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Cig., M.; — die Ritze, C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.
  73. ščŕbiti, -im, vb. impf. 1) ausbrechen, schartig machen: lonec š., C.; — 2) verringern: šč. dohodke, C.
  74. ščŕbljav, adj. 1) schartig, Mur., C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  75. ščrbljìv, -íva, adj. schartig, Jan.
  76. ščr̀k, ščŕka, m. das Zirpen, Jan. (H.).
  77. ščŕkanje, n. das Zirpen, Jan. (H.).
  78. ščŕkati, ščȓkam, vb. impf. einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben: jereb, kobilica, lesni črv, ura ščrka, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.).
  79. ščrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zwitschern: ptič ščrli, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = vreščati, schreien: otrok ščrli, Koborid- Erj. (Torb.).
  80. ščrljúk, m. die Feldlerche (alauda arvensis), Bolc- Erj. (Torb.), GBrda.
  81. ščȗcavica, f. das Schluchzen, kajk.- Valj. (Rad).
  82. ščúka, f. der Hecht (esox lucius).
  83. ščȗkəc, -kca, m. der Knochenhecht (lepidosteus), Erj. (Z.).
  84. ščukovína, f. das Hechtfleisch, Jan.
  85. ščȗləc, -lca, m. eine Art Steinbrech (saxifraga tridactylites), Medv. (Rok.); — neka užitna rastlina (crithmum maritimum), Čres, Lošinj, Unije- Erj. (Torb.); ( hs.).
  86. ščúliti, -im, vb. impf. = ščuvati, hetzen, (šul-) Cig.; š. (šuliti) pse, SlGor.
  87. ščȗljək, -ljka, m. = rilj, ein abgesägtes Stück vom Baumstamm, Hal.- C.
  88. ščúra, f. ozka ulica mej dvema hišama (od it. (o)scuro, dunkel), Banjščice- Erj. (Torb.).
  89. ščúrək, -rka, m. die Küchenschabe (blatta orientalis); — tudi: die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Cig., Mik., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — = striček, die Hausgrille, Dol.; — = čirič, die Weingrille, Dol.
  90. ščúrkov, adj. Grillen-: š. skedenj, neka igrača s koščki lesa, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let. 1892, 39.).
  91. ščúti, ščújem, vb. impf. hetzen, Dict.- Mik., Jan., Rož.- Kres, Vrt.
  92. ščuvȃj, m. der Hetzer, Jan., C., Levst. (Nauk).
  93. ščuvȃnje, n. das Hetzen.
  94. ščuváti, ščúvam, ščújem, vb. impf. hetzen; psa š.
  95. šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.
  96. šebeník, m. = rumena vijolica, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.), Goriš.
  97. šebǫ̑j, m. die Levkoje (matthiola), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — prim. hs. šeboj, der Goldlack.
  98. šę́dəm, -dma, m. der Wald, Guts.; schlagbarer Buchenwald ( nam. ščedem?), Meg.- Valj. (Rad); — (tudi krajno ime na Št.; prim. ščedeti in nem. "Schonung" in "Park" iz lat. parcus, C.).
  99. šę̑f, m. der Weinheber, ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; ( "setzt ein nhd. Schöpf voraus", Mik. [Et.]).
  100. šę̑farica, f. der Schöpflöffel, Dol.; — iz nem.

   68.939 69.039 69.139 69.239 69.339 69.439 69.539 69.639 69.739 69.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA