s (69.339-69.438)

69339. šaromèr, -mę́ra, m. das Spectrometer, Cig. (T.).
69340. šarovı̑t, adj. bunt, C.; šarovita in razna vsebina, LjZv.
69341. šártəlj, -tlja, m. der Gugelhupf, Jarn., Jan., C., Dol.; — prim. bav. schart, kupferner Tiegel (Küchengeschirr), Štrek. (Arch.).
69342. šarúga, f. 1) ein Fleck vom Rothlauf, C.; — 2) ein buntes Thier, C.
69343. šarȗn, m. ein rothes Insect mit schwarzen Punkten, die Kohlwanze, Z.
69344. šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.- C.
69345. šátor, -óra, m. das Zelt, Guts.- Cig., Mur., V.-Cig., Jan., nk., Dol.; tam so imeli kramarji svoje prodajalne šatore, Jurč.; — prim. tur. čader, Mik. (Et.).
69346. šátora, f. der Marktstand, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. šator.
69347. šatórək, -rka, m. dem. šator; das Zeltchen, Cig.
69348. šatorìč, -íča, m. dem. šator; das Zeltchen, Cig.
69349. šatorína, f. das Marktstandgeld, Levst. (Nauk).
69350. šatoríšče, n. das Gezelt, Jan.; das Lager, Mur.
69351. šátra, f. 1) = šatora, die Markthütte, Jan.; — 2) = otrok, dokler je še nizek ter hodi razkoračen, posebno dokler ima še dolgo suknjico: šatra! kam šatraš? Lašče- Erj. (Torb.).
69352. šatrȃj, m. die Saturei (satureia), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
69353. 2. šatráti, -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče- Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.
69354. šátrav, adj. grätschig, (šajt-) Jan.; stark hinkend, Mur.
69355. šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
69356. šȃvba, f. der Weiberpelz, die Weiberjacke, Jarn.; — der Weibermantel bei Hochzeiten, Guts.; — ein kurzer Bauernrock mit Pelz gefüttert und hie u. da auch verbrämt, Lašče- Levst. (Rok.); — der Pelz, Alas., Mur., Cig., Jan., Met.; lisičja š., Met.; — prim. nem. Schaube = Mantel, srvn. schube, it. giubba, srlat. jopa, Mik. (Et.).
69357. šȃvbica, f. dem. šavba; das Pelzchen, die Pelzjacke, Jan.
69358. šávəlj, -vlja, m., Glas., pogl. ščavelj.
69359. šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.- Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.
69360. šavráti, -ȃm, vb. impf. = nerodno opotekaje se hoditi: krava, pijanec šavra, Z., BlKr.; — gedankenlos herumgehen, herumschlendern, Z.; po hiši sem ter tja š., BlKr.
69361. ščálja, f. der Splitter, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. it. scaglia, Štrek. (Arch.).
69362. 1. ščáp, m. 1) der Knüttel, der Prügel, Z., Rib.- Erj. (Torb.), Dol.; der Stecken, BlKr., Dalm.; na ščapu jezditi, ogr.- Valj. (Rad); — 2) na eno oko obrezana trta, Z., Št. Jernej ( Dol.); prim. čep 2).
69363. 2. ščȃp, m. der Schaden ( eig. das Abgezwickte), Mik.; — prim. ščeniti, ščipniti.
69364. ščápa, f. der Schwächling, Štrek.
69365. ščápati, -am, vb. impf. fassen, Z.
69366. ščápəc, -pca, m. dem. ščap; das Stäbchen, Valj. (Rad); — der Ladstock, C., (šapec), Jan., vzhŠt.
69367. ščapẹ́lọ, n. der Prügel, der Stecken, Dol.- Cig.
69368. ščapíca, f. ein dünner, langer Stecken, kajk.- Valj. (Rad).
69369. ščápiti, -im, vb. pf. packen, Svet. (Rok.).
69370. ščàv, ščáva, m. 1) wilder Sauerampfer, C.; konjski š., englischer Spinat (rumex patientia), Medv. (Rok.); — 2) das Kräutig von Rüben, Rettig u. dgl., C.; — 3) das Spülwasser, ( eig. dünnes Schweinefutter), Valj. (Rad).
69371. ščáva, f. 1) = ščav 1), der Sauerampfer, C.; — 2) gekochtes, dünnes Schweinefutter, C.; — das Spülicht, Mik., vzhŠt.
69372. ščávəlj, -vlja, m. der Ampfer (rumex), Cig., Glas.
69373. ščávən, -vna, adj. ščȃvna kislina, die Oxalsäure, Cig. (T.); ščavna sol, das Kleesalz, Cig. (T.).
69374. ščȃvje, n. 1) der Sauerampfer, Erj. (Torb.); der Riesenampfer (rumex hydrolapathum), Medv. (Rok.); ( die Grindwurz [rumex acutus], Cig., Jan., Hlad.); — 2) das Kräuterich von Rüben, Möhren u. dgl., Cig., Št.; to ščavje bomo še danes populili, Erj. (Izb. sp.); gnati, iti v ščavje, ins Kraut wachsen, Cig.; — 3) das Spülicht, Mik.; — prim. ščav.
69375. ščȃvlja, f. 1) ščavje 1), Jan. (H.); (ščavja, Rez.- Baud.); — 2) gekochtes Schweinefutter, C.
69376. ščȃvnjak, m. = vedrica, v kateri svinjam jesti nosijo, C., vzhŠt.; das Spülichtschaff, Valj. (Rad).
69377. ščè, adv. = še, Vest., Rez.- Baud.; (štje, Rez.- C.).
69378. ščəbèt, -bę́ta, m. das Geschwätz, das Gelispel, Jan., C.
69379. ščəbətálọ, n. der Schwätzer, Cig.
69380. ščəbətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) zwitschern, C.; ptički ščebetajo, Vrt., Zv.; — 2) schwatzen, plaudern, Mur., Cig., Mik., Štrek., Cv.
69381. ščəbətàv, -áva, adj. gerne zwitschernd, geschwätzig: ščebetavo društvo zarobljenih vrabcev, Levst. (Zb. sp.).
69382. ščəbətúlja, f. die Schwätzerin, Cig., Mik.
69383. ščəbljȃnje, n. das Flüstern, Jan. (H.).
69384. ščəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, raunen, Jan.; — schwätzen, C.
69385. ščəbljàv, -áva, adj. flüsternd, Jan.
69386. ščę́dẹti, -im, vb. impf. sparen, Cv.; (ščedẹ́ti, -ím) Levst. (Nauk); — po stsl. štędêti.
69387. ščedı̑łnica, f. die Sparcasse, C., DZ.
69388. ščedı̑łničən, -čna, adj. Sparcassen-, DZ.
69389. 1. ščę́diti, -im, vb. impf. = ščedeti, nk.; — prim. hs. štediti.
69390. 2. ščę́diti, -im, vb. impf. jemanden zum Besten haben, ( prim. it. sceda, das Gespött, die Schäkerei), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
69391. ščedljìv, -íva, adj. sparsam, nk.
69392. ščəgəčkȃnje, n. das Gekitzel, Cig.
69393. ščəgətálọ, n. = ostroga na jahaškem črevlju, der Sporn, GBrda- Erj. (Torb.).
69394. ščəgətȃnje, n. das Kitzeln.
69395. ščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. kitzeln; ščegeta, ščegače me, es kitzelt mich; rado ga ščegače, er ist kitzelig, Cig.
69396. ščəgətȃvəc, -vca, m. der Kitzler bei den weibl. Genitalien (clitoris), Cig., Jan., C.
69397. ščəgę́təc, * -tca, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; ali te kaj rad šegetec ima? bist du leicht kitzelig? Mur.
69398. ščəgətljı̑vəc, -vca, m. einer, der kitzelig ist, Mur.
69399. ščəgətljı̑vka, f. eine, die kitzelig ist, Mur.
69400. ščegljáti, -ȃm, vb. impf. zwitschern, Jan.
69401. ščę̑gljəc, -gljəca, (-gəljca), m. der Stieglitz (fringilla carduelis), Erj. (Ž.); — po rus. ščegolъ, češ. stehlec.
69402. 1. ščekáti, -ȃm, vb. impf. = molsti, Kor.- Jarn.
69403. 2. ščekáti, -ȃm, vb. impf. kläffen: mladi psi ščekajo, Z.; — winseln, jammern, C.
69404. ščę́kavəc, -vca, m. = droben prod, der Kieselsand, vzhŠt.
69405. ščeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. bellen, kläffen, Bes.; — = kregati se: baba zmerom ščekeče, Dol.; — zwitschern, schlagen (o kosu, slavcu), LjZv., Št.
69406. ščeketúlja, f. die Plaudertasche, GBrda, Črniče ( Goriš.).
69407. ščekljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plappern: ščekljate, kakor srake na vrbi, Bes., SlN.
69408. ščekótəc, -tca, m. der Hahnenkamm, der Klappertopf (rhinanthus) (šek-) Cig., Medv. (Rok.); — prim. ščeketati.
69409. ščəmẹ̑nje, n. brennender Schmerz.
69410. ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.
69411. ščénčič, m. dem. ščenec; das Hündchen, Dict., C.
69412. ščenè, -ę́ta, n. 1) = mlad pes; — 2) mlado prase, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — tudi: ščéne, -ę́ta.
69413. 2. ščénəc, -nca, m. 1) tečaj pri nožu zaklepalniku, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vsako zaklepalo, ki se odpira in zapira, GBrda; — 2) das Insect (sploh vsaka mlada živalca, ki nima svojega imena), Grgar pod Sveto Goro- Erj. (Torb.); — die Laus, (šenec) V.-Cig.; — ( prim.: zelen, kakor ščenec, Štrek. [Let.]); — 3) die Niete, der Nietnagel, Guts., Jarn.; — ščeniti, ščipati.
69414. 1. ščèp, ščépa, m. der Holzspan, Rib.- Mik.; der Splitter, Z.
69415. 2. ščə̀p, ščəpà, m. 1) vseh pet prstov s konci zloženih: naredi ščep! lege die Finger kegelförmig aneinander! Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) = ščip, der Vollmond, Cig. (T.), Žnid.; ( eig. der Mond in 3/4 Phase, C.); — 3) = vol, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
69416. ščepa, f. der Holzspan, V.-Cig., Rib.- Mik.
69417. ščəpána, f. krava, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
69418. ščəpcè, n. kolikor se prime s tremi prsti, die Prise: eno š. moke, Cv.; š. soli, BlKr.
69419. 2. ščəpə̀c, -pcà, m. 1) kake drobne stvari toliko, kolikor se je s tremi prsti zagrabi, die Prise; (tudi: ščépəc) š. tobaka, Cig., Jan., Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) pl. ščépci, alle Fingerspitzen einer Hand zusammengehalten, kajk.- Valj. (Rad); — die Finger, Habd.- Mik.; dušice, iz peklenskega lovca ščepcev oslobojene, kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Pinzette, Jan. (H.).
69420. ščépək, -pka, m. der Splitter: pri vas drva sekajo, k nam ščepki letajo, Bes.
69421. ščəpẹ́ti, -ím, vb. impf. = skeleti, peči (o ranah), beißen (o jedkih tekočinah), Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.), KrGora- DSv.; ščepi ("ščapí") me, Ben.- Kl.
69422. 1. ščepíca, f. = trščica, der Holzsplitter, Z., Dol.; — prim. 1. ščep; — das Holzscheit, BlKr.
69423. 2. ščəpíca, f. die Kniescheibe, C.; — prim. 2. ščep.
69424. ščepka, f. dem. ščepa; der Splitter: vihar je premetaval ladjo našo kakor lehko ščepko, LjZv.
69425. ščépniti, ščę̑pnem, vb. pf. š. tobaka, eine Prise Tabak nehmen, C.
69426. ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg- Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
69427. 1. ščę̑r, -ı̑, f. = šker, das Werkzeug, ogr.- Mik.
69428. 2. ščę̑r, -ı̑, f. die Sandbank, C.; — prim. čer.
69429. ščerę́nka, f. mexikanisches Traubenkraut (chenopodium ambrosioides), Mur., Medv. (Rok.).
69430. ščę̑t, -ı̑, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras- Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.
69431. ščetȃlje, n. die Kardendistel, ogr.- C., Mik., Raič ( Nkol.).
69432. ščetálọ, n. der Striegel, C.
69433. ščetȃnje, n. das Bürsten, M.
69434. ščetár, -rja, m. der Bürstenmacher, der Bürstner, Cig., Jan., C.
69435. ščetaríca, f. črna š., eine schwarze Bürstenraupe, der Lastträger (bombyx antiqua), Nov.
69436. ščetáriti, -ȃrim, vb. impf. ein Bürstner sein, Cig.
69437. ščetáti, -ȃm, vb. impf. bürsten, abbürsten, Jan., Šol., Tolm.
69438. ščę̑tca, f. dem. ščet, SlN., Bes.

   68.839 68.939 69.039 69.139 69.239 69.339 69.439 69.539 69.639 69.739  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani