Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (69.239-69.338)

  1. rzgáti, -ȃm, vb. impf. wiehern: Po konjski rzga, Vod. (Pes.).
  2. ržȃda, f. = zmesno žito, pol pšenice, pol rži ("-ada" je laško obrazilo), Podkrnci- Erj. (Torb.); — pogl. soržica.
  3. ržȃdəc, -dca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Bodrež (nad Kanalom)- Erj. (Torb.).
  4. ržẹ̑la, f. ein eiserner Hebel zum Steinbrechen, Kr.- Valj. (Rad).
  5. ržę̑n, adj. aus Roggen, Roggen-; ržen kruh, ržena moka; rženi cvet = junij, Vod. (Pes.); (ržni cvet, Mur.).
  6. rženíca, f. 1) das Roggenstroh; — 2) C., pogl. hrženica.
  7. rženják, m. das Roggenbrot, Mur., Cig., Jan., C., Vrt., vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  8. ržę́nka, f. das Zittergras (briza media), Cig., Tuš. (R.), C.
  9. ržíšče, n. das Roggenfeld nach der Ernte.
  10. ržúlja, f. = stoklasa, die Trespe (bromus), ogr.- C.
  11. šabedráti, -ȃm, vb. impf. = švedrati, C. ( prim. Vest. I. 37.).
  12. šablōna, f. izrezan vzorec, die Schablone, Cig. (T.), nk.
  13. šabrāka, f. podsedelna odeja, die Schabracke.
  14. šabrākar, -rja, m. der Schabrackenmacher, der Schabrackenhändler, Cig.
  15. šáfar, -rja, m. der die Wirtschaft besorgende Oberknecht ( bes. bei Herrschaften), der "Schaffner" ("Schaffer"); — der Hauptknecht bei den Fuhrleuten, Gor.- Levst. (Rok.); — der Haushälter, Mik.; — iz nem.
  16. šafrān, m. der Safran, Cig., Jan., Cig. (T.).
  17. šaft, f. = oporoka, Dalm., Kast.; — prim. bav. geschäft = Testament, Levst. (Rok.).
  18. šȃfti, adv. schwerlich, kaum, Mur., Notr.- Cig.; šafti pride, Čemšenik ( Gor.), Savinska dol.; — (morda iz kakega nem. narečja).
  19. šága, f. der Splitter, kajk.- Valj.; = trščica, ki se zadere za kožo, Gor.
  20. šāh, m. das Schachspiel; š. igrati, Cig., Jan., nk.; = na šahe igrati, Guts., Cig.
  21. šāhar, -rja, m. der Schachspieler, Cig., Jan.
  22. šāhati, -am, vb. impf. Schach spielen, Bes.
  23. šāhavəc, -vca, m. der Schachspieler, SlN.
  24. šāhovən, -vna, adj. Schach-, Jan. (H.).
  25. šāhovnica, f. das Schachbrett, Cig., Jan., DZ., Žnid.; — po češ.
  26. šāhovničar, -rja, m. der Schachbrettmacher, Cig.
  27. šāhovničən, -čna, adj. Schachbrett-, Cig.
  28. šȃja, f. = žensko krilo od mezlana, ( it.: saja, wollenes Ueberkleid), Kras- Erj. (Torb.).
  29. šȃjka, f. = ploščata ladja, Mur., Cig., ogr.- Valj., Št. ( ob Dravi); Drava nosi okovane šajke, Npes.-Vraz; — prim. tur. šajka, Mik. (Et.).
  30. šȃjn, m. die einstige Scheinwährung: pet krajcarjev šajna = dva kr. srebra (Conventionsmünze).
  31. šȃjnat, adj. = šajnast, C.
  32. šȃjtrga, f. = samokolnica, der Schubkarren; — prim. bav. scheibtruhen, Levst. (Rok.).
  33. šáka, f. 1) die hohle Hand, die Handvoll, Cig., Jan., Bes., BlKr., jvzhŠt.; — das Häuflein: šaka ljudi, Cig.; — die Rotte, der Anhang, Mur.; vsa njegova šaka, kolikor jih je bilo, bila je razpojena, Ravn.; — 2) die Faust, BlKr., jvzhŠt.
  34. šākal, m. der Schakal, der Goldwolf (canis aureus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  35. šákəlj, -klja, m. die Handvoll, das Büschel: š. trave, SlGor.- C.
  36. šákora, f. = gost gozd, BlKr.
  37. šála, f. der Scherz, der Spass, die Posse; za šalo, im Scherze; iz šale, aus Scherz; to ni šala, das ist keine Kleinigkeit; šalo s šalo odvrniti, Dict.; šale briti, zbijati, uganjati, scherzen; — od šale glava ne boli, Npreg.- Jan. (Slovn.); — on je kratke šale človek, er ist kurz angebunden, C.
  38. šaláta, f. = salata, vzhŠt.
  39. šalatíga, f. ein schlechter Salat, vzhŠt.- C.
  40. šáləc, -lca, m. der Possenreißer, Habd.- Mik., Mur.; nesramni š., kajk.- Valj. (Rad).
  41. šalən, -lna, adj. scherzhaft, Mur., Cig., Jan., BlKr.- Let.
  42. šȃlež, m. der Possenreißer, Cig.; dvorski š., der Hofnarr, Cig.
  43. šálica, f. dem. šala; ein kleiner Scherz, das Spässchen, Cig., Jan.
  44. šalı̑tva, f. der Scherz, C.
  45. šáljenje, n. das Scherzen.
  46. šaljìv, -íva, adj. scherzhaft, spasshaft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; humoristisch, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. šaljiv nam. šalljiv, Mik.
  47. šaljı̑vəc, -vca, m. der Scherzer, der Spasshafte, Cig., Jan., nk.
  48. šaljı̑vka, f. die Scherzerin, die Spasshafte, Cig., Jan., nk.
  49. šȃlnica, f. die Scherzrede, kajk.- Valj. (Rad).
  50. šalobȃrda, f. ein Mensch, der nicht männlich handelt, auf den man sich nicht verlassen kann, Levst. (Rok.); — ein alberner Mensch, der Alfanzer, Cig.; — prim. bav. schalbart = gemacht antlitz, srvn. schembart, Gesichtslarve, Levst. (Rok.).
  51. šalobárditi, -ȃrdim, vb. impf. ohne Zweck herumgehen, herumstöbern, M., Z.; — Albernheiten begehen, Z., SlN.
  52. šaloljúbən, -bna, adj. scherzliebend, Jan.
  53. šȃltva, f. die Schalmei, Kr.- Valj. (Rad).
  54. šámər, -mra, m. 1) die Missgeburt, der Krüppel, Cig.; — ein verkrüppelter Baum, C.; — die Abart, die Spielart, Cig., C.; — 2) = neumen človek, Lašče- Erj. (Torb.).
  55. šȃmlja, f. ein alberner Mensch; — prim. hamlja; bav. haimpel, der Tropf, Levst. (Rok.).
  56. šamljáti, -ȃm, vb. impf. albern reden, Cig.; — ungeschickt gehen, C.; — herumstöbern, M.
  57. šamrẹ̑nje, n. das Rauschen, ogr.- Valj. (Rad).
  58. šamrẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, ogr.- Valj. (Rad), C.; rauschend wimmeln: včasi šamri na taki ženitnini od otrok, ob Pesnici ( vzhŠt.)- Pjk. (Črt.).
  59. šantȃnje, n. das Hinken.
  60. 1. šȃp, m. = ščap, der Stab, C.
  61. 1. šápa, f. die Pfote, Jan., Z., LjZv.; — hs.
  62. 2. šápa, f. = motika, die Haue, Ip., Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. it. zappa, die Haue, Mik. (Et.).
  63. 3. šápa, f. = kamena obloga zgoraj ob vodnjaku, die Brunneneinfassung, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. šapal.
  64. šápal, m. = 3. šapa: šapal se je razsul, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. šapelj (?).
  65. šápalica, f. brinova šiba, s katero otepajo na tepežnico, ("šapelica"), Kor.- Navr. (Let.).
  66. 1. šápati, -am, vb. impf. = hapati, sanft schlagen: ječmena ne mlatijo, ampak ga šapajo, KrGora; — = tepežkati (na nedolžnih otročičev dan), Jarn., Mur., Kor., KrGora.
  67. 2. šápati, -am, vb. impf. = ščapati, fassen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.
  68. šápavica, f. = nedolžnih otročičev dan, Guts., Kor.- Navr. (Let.).
  69. šápəlj, -plja, m. die Kopfbinde, das Diadem der Mädchen, Kr.- Mur., Cig., Jan., C.; dekla ima lep šapelj ali portek, Trub.; — der Kranz, Dict., Trub.; (šapel, gen. šapela, Trub.); — prim. srvn. schapel, starofranc. chapel, lat. cappa, Mik. (Et.); bav. schappel, Kranz von Myrthen oder Blumen mit Goldflitter durchflochten, Levst. (Rok.).
  70. šápica, f. dem. šapa; das Pfötchen, Jan. (H.).
  71. šápiti, -im, vb. pf. = šapniti, erfassen, C.
  72. šȃplja, f. = dar, ki se daja šapavcem (kolednikom) za šapanje, Kor.- Štrek. (Let.).
  73. šapljenka, f. neka tesarska sekira s kratkim ročajem, GBrda.
  74. šápljica, f. die Kappmeise (parus cristatus), Cig., (šapeljca) Frey. (F.).
  75. 2. šápniti, šȃpnem, vb. pf. schnappen, haschen, Cig., Jan., M.; š. po čem, nach etwas langen, greifen, C.
  76. šapǫ́təlj, -tlja, m. die Halskrause, Cig.; — prim. fr. jabot.
  77. šápula, f. der Heiligenschein: svetniki se s šapulo ali svetlobo okoli glave malajo, Trub.; — prim. šapelj.
  78. šapȗn, m. = voder za brusni kamen, Guts., Mur., Jan.; — prim. čapún.
  79. 1. šȃr, m. das Farbenbild, das Lichtspectrum, h. t.- Cig. (T.), Žnid.; — prim. stsl. šarъ, die Farbe.
  80. 2. šȃr, m. ein scharfes Gras (als Pferdefutter), vzhŠt.; das Riedgras (carex sp.), Cig., SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. bav. sahr nam. saher, Mik. (Et.).
  81. šȃr, šára, adj. bunt, fleckig, Habd.- Mik., Z., BlKr.- DSv.
  82. 1. šára, f. 1) allerlei bunt durcheinander gemischte Dinge; stara š., altes Trödelwerk, alter Kram; — v jedi je polno šare, t. j. reči, ki ne spadajo k njej; kdo bode to šaro jedel, wer soll dieses Gemengsel essen! — 2) die Sorte, die Art, die Gattung, Mur., V.-Cig., ženske šare, weibisch, Meg.- Mik.; šaro po kom vzeti, jemandem nacharten, Št.- Cig.; dobre šare biti, Z.; — die Abstammung: levitovska šara, Kast.; — 3) eine Ziegel- oder Schindelreihe am Dache, Št.- C.; — die Schichte, vzhŠt.; — prim. nem. Schar, Mik. (Et.).
  83. 2. šára, f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); ( prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.
  84. šarāda, f. das Silbenräthsel, die Charade.
  85. šárəc, -rca, m. 1) ein scheckiges Pferd, der Schecke, Cig., Jan.; — 2) der Harlekin oder der Stachelbeerenspanner (zerene grossulariata), Erj. (Ž.); — prim. hs. šarac.
  86. šáren, adj. bunt, Jan., C.; š. mramor, bunter Marmor, Erj. (Som.); — hs.
  87. šareníca, f. die Regenbogenhaut, die Iris, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.), Žnid.
  88. šarenják, m. der Damhirsch (cervus dama), Cig.
  89. šarenjákinja, f. die Damhirschkuh, Cig.
  90. šaríca, f. = 2. šar, das Riedgras (carex), C., Trst. (Let.).
  91. šarílọ, n. die Farbe, Levst. (Nauk); šarila treti, Vrt.; — prim. 1. šar.
  92. šarı̑n, m. 1) = šarec 1), Jan. (H.); — 2) die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  93. 1. šáriti, -im, vb. impf. bunt färben, C., Trst. (Let.); färben, anstreichen, C., Vrt.; — prim. 1. šar.
  94. 2. šáriti, -im, vb. impf. herumstöbern; kaj tod šariš! — herumstreichen, sein Unwesen treiben, Cig., C.; — es bunt treiben, groß thun, Dol.; — lärmen, poltern, Gor.; mož nad ženo šari, kadar je pijan, Polj.; — prim. 1. šara (?).
  95. šárjenje, n. das Herumstöbern, das Lärmen, das Poltern, Polj.
  96. šárka, f. ime šarasti ovci, Z.
  97. šarlatān, m. der Quacksalber, der Charlatan.
  98. šarlatāniti, -im, vb. impf. quacksalbern, Cig.
  99. šarlatānka, f. die Quacksalberin, Cig.
  100. šarokàz, -káza, m. das Spectroskop, h. t.- Cig. (T.).

   68.739 68.839 68.939 69.039 69.139 69.239 69.339 69.439 69.539 69.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA